So bile dosedanje napovedi napačne?

Že leta 1929 je Edwin Hubble odkril, da se vesolje ves čas širi, da se galaksije, ki so okoli nas, postopoma oddaljujejo, saj je na voljo vse več prostora.

Leta 2011 je Adam Reiss osvojil Nobelovo nagrado, ko je ugotovil, da se vesolje širi vse hitreje. Meril je pulzirajoče zvezde v 19 galaksijah. Tudi za tokratno ugotovitvijo stoji taisti mož, ki je vodil skupino raziskovalcev. Ti so opazovali svetlost zvezd in jih primerjali z dejansko svetlostjo. Znanstveniki so izračunali razdalje do supernov v oddaljenih galaksijah. Te razdalje so nato primerjali s širjenjem vesolja. Izračunali so novo Hubblovo konstanto, ki znaša 73,2 kilometra na sekundo na megaparsek (km/s/Mpc). Prej je konstanta znašala 66,53 km/s/Mpc. Ugotovili so, da je so bile pri dosedanjih napovedih vrednosti me 5 in 9 odstotkov nižje.

Kot navajajo pri Nasi, je več mogočih razlag, zakaj je prišlo do odstopanj: temna energija (ta naj bi zavzemala kar 70 odstotkov vsega obstoječega v vesolju) bi lahko 'odrivala' galaksije drugo od druge z naraščajočo močjo. To bi bila ena možnost. Lahko pa subatomski delci, ki potujejo s skoraj svetlobno hitrostjo (temno sevanje) vplivajo na napovedi. Če je bilo torej teh delcev nekoč veliko več, kot ocenjujejo danes, so izračuni za ta čas napačni.

»Ta presenetljiva ugotovitev je lahko pomembna za razumevanje teh misterijoznih delov vesolja, ki predstavlja kar 95 odstotkov vsega tistega, kar ne proizvaja svetlobe, kot recimo temna energija, temna materija, temno sevanje,« je izjavil Reiss za medije. Ta ugotovitev pod vprašaj postavlja tudi Einsteinovo teorijo relativnosti. Nova Hubblova konstanta naj bi bila bolj natančno določena kot katerakoli do sedaj, rang možne napake naj bi zmanjšan na le 2,4 odstotka, medtem ko je bila prej možna napaka 3,3 odstotka. Kot še poročajo mediji, se ekipa zdaj trudi, da bi rang napake zmanjšala celo na 1 odstotek ali manj.