Pravokotni predmet na Marsovi luni bodo raziskali 'ježi'

6.000 kilometrov nad Marsovo površino kroži njegov največji naravni satelit Phobos. Premer lune znaša 11.100 metrov, zaradi majhne mase pa je njena oblika ’krompirjasta’, krasi pa jo tudi ogromni krater. Phobos obkroži Mars vsakih enajst ur, zaradi svoje nizke orbite pa bo čez 11 milijonov let bodisi strmoglavil na matični planet.

Zaradi svojih nenavadnih lastnosti in oblike Phobos že dolgo buri domišljijo znanstvenikov. Ruski astrofizik Shklovsky je v petdesetih letih prejšnjega stoletja na podlagi izračunov postavil drzno teorijo, da je največja Marsova luna votla in zatorej delo inteligentnih rok. Rus je šel celo tako daleč, da je trdil, da je njena površina izdelana iz 6 cm debelega železa. Izkazalo se je, da je znanstvenik napačno ocenil orbitalne parametre. Vseeno pa se na njegovi površini nahaja skrivnostni monolit pravilnih oblik. Predmet v obliki spomenika je fasciniral že legendarnega astronavta Buzza Aldrina.

Skupino ’ježev’ bo do Phobosa poneslo plovilo Phobos Surveyor. Sprva bo plovilo kartiralo lunino površino in opravilo analizo kemijskih elementov, zatem pa bi na površino izpustilo poskakujoče bodičaste robotke. Ti bi se po površini kotalili ali skakali s pomočjo treh diskov, ki bi se z različnimi hitrostmi vrteli v njihovi notranjosti. Bodice bi skrbele za ustrezen oprijem na vseh podlagah. ’Ježki’ bi bili opremljeni z vsemi potrebnimi instrumenti za analizo kamnin. Nasa bo v kratkem pričela s preizkušanjem prototipov na različnih površinah, svoje izsledke pa bodo predstavili do pomladi.

S podobnimi okroglimi raziskovalci naj bi izdatneje raziskali tudi Marsovo površino, le da bi za pogon okroglih sond poskrbeli močni vetrovi, ki divjajo po rdečem planetu. Sonde bodo po površini potovale s hitrostmi do 16 km/h, za usmerjanje pa naj bi skrbele posebne uteži.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!