Posnetek, ki je pretresel Hrvaško

Minuto in 20 sekund dolg posnetek prikazuje 365 fotografij, na katerih se nasmejano in zadovoljno dekle spremeni v žrtev fizičnega nasilja, na koncu posnetka pa prosi za pomoč. V roki drži list papirja z napisom "Pomagajte mi. Ne vem, ali bom dočakala jutri."

Video je šokiral vse, ki so si ga ogledali, v enem samem dnevu ima že več kot 100.000 ogledov, sprožil pa je tudi burno razpravo o nasilju v družini in položaju žrtev nasilja. Nekateri menijo, da gre za kampanjo proti nasilju v družini, drugi o tem dvomijo, ker za posnetkom ne stoji nobena od organizacij, avtentičnost posnetka pa še ni potrjena.

Nasilje nad ženskami je ena najbolj razširjenih in skritih oblik kršitev človekovih pravic. Pri tem gre vedno za zlorabo moči v odnosih, ki temeljijo na neenakosti, s ciljem doseči nadzor z uporabo sile, zastraševanja in manipulacije. Načini vzpostavljanja moči in nadzora niso samo fizično in spolno nasilje. Mednje spadajo tudi osamitev, poniževanje, dominacija, čustvena zloraba, ekonomski pritisk in drugo. Takšno vedenje torej vključuje verbalno nasilje in grožnje, fizično, psihično in spolno zlorabo, razbijanje stvari in zlorabo domačih živali.

Najbolj razširjena oblika nasilja nad ženskami je psihično nasilje. Po navadi se začne s posesivnostjo in nadzorom, manipuliranjem, žaljivkami, zmerjanjem, vpitjem in grožnjami, velikokrat pa psihično nasilje preraste v fizično. Sem spadajo klofutanje, pretepanje, brcanje, boksanje, suvanje, lasanje in podobno. Spolno nasilje je tudi zelo pogosto, označuje pa vsakršno dejanje, povezano s spolno vsebino, s katerim se druga oseba ne strinja. To pomeni, da se k spolnemu nasilju štejejo tudi spolni odnosi v zvezi, s katerimi se žena ali partnerica ne strinja. Pri nasilju pa ne smemo pozabiti na trgovino z ženskami in deklicami, pri katerem gre največkrat za prisilno prostitucijo, prisilno delo, beračenje ter trgovanje s človeškimi organi, tkivom in krvjo.

Ne molčite, spregovorite!

Pomoč poišče le majhen odstotek žrtev, predvsem zaradi občutkov strahu, sramu in nezaupanja v sistem. Razlogi, zakaj ženske ne prijavljajo nasilja in ostajajo v odnosu s povzročiteljem nasilja, so kompleksni in številni. Največkrat na to vplivajo pomanjkanje samospoštovanja, nezaupanje vase, vrednote in okoliščine, v katerih je ženska odraščala, primanjkuje jim poguma, vztrajajo zaradi otrok in spominov na “dobre stare čase“, idealizirajo partnerja v upanju, da se ne bo ponovilo, so nesamozavestne, prestrašene in se bojijo osamljenosti v starosti. Zlorabljene ženske pa so velikokrat tudi psihično in telesno izčrpane, se bojijo revščine in brezposelnosti ali pa nimajo dovolj podpore. Če torej veste, da je nekdo žrtev nasilja, mu/ji poskušajte pomagati in ga/jo spodbuditi k temu, da poišče pomoč.

Nasilje lahko žrtev nasilja prijavi policiji (113 ali na anonimno telefonsko številko 080 12 00), vedno pa se lahko obrne tudi na katero od nevladnih organizacij, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja. Pokliče lahko brezplačni SOS telefon 080 11 55, ki deluje vsak delavnik od 12. do 22. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18. do 22. ure ali Krizni center za ženske in otroke, žrtve nasilja, na telefonsko številko 031 233 211, ki deluje vsak dan, 24 ur na dan. Žrtev lahko pri iskanju pomoči izbira med telefonskim in osebnim svetovanjem, lahko se vključi v skupine za samopomoč, društva za nenasilno komunikacijo, obišče krizne centre ali varne hiše (031 736 726). Prav tako se lahko vedno obrne na kateri koli center za socialno delo, kjer so dolžni posredovati pomembne informacije in žrtev seznaniti z njenimi pravicami.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!