Poslovneži, ki so morili

Zlobni pa niso le državni voditelji, med zlobne ljudi lahko uvrščamo tudi nekatere poslovneže. In le redki 'zlobni' poslovneži so bili kaznovani tako, kot bi si zaslužili. Ne govorimo le o kraji denarja, govorimo tudi o poslovnežih, ki so direktno izvršili umore ali pa so zavedno s svojim dejanjem povzročili smrt ljudi.

Dennis Kozlowski (podjetje Tyco) – je trenutno v zaporu, saj je iz podjetja ukradel 600 milijonov dolarjev. Med drugim si je s tem denarjem kupil kar 6.000 zaves za tuš. Podjetju je računal velike vsote denarja za zasebne zabave in tako naprej. Dennis je bil eden redkih, ki je dobil višjo kazen. V zaporu bo najmanj osem let, lahko pa mu jo podaljšajo na 25. Podjetje Tyco je njegovo 'vladavino' preživelo.

Richard Scrushy (podjetje HealthSouth) – obdolžili so ga za kar 30 kaznivih dejanj. Med drugim so ga obdolžili utaje davkov, izsiljevanja, pranja denarja in umora. Vendar se je leta 2003 izognil zaporu, leta 2007 pa so ga obtožili za druge zločine in ga zaprli za šest let. Tudi podjetje HealthSouth je preživelo.

Joe Nacchio (podjetje Qwest Communications) – je predvsem ponarejal pregled stanja v podjetju, ki je bilo precej slabše, kot so kazali uradni papirji. Goljufal je na trgu z delnicami in ko so ga končno ujeli, je moral plačati 19 milijonov kazni ter predati 52 milijonov dolarjev, ki jih je pridobil ilegalno. Poleg tega je pristal v zaporu za šest let.

Sanjay Kumar (podjetje Computer Associates) – je ogoljufal podjetje za neverjetnih 2,2 milijarde dolarjev. Kumarja so obsodili na 12 let ječe, podjetje pa se je preimenovalo.

Jeffrey Skilling (podjetje Enron Corporation) – je uporabil taktiko, imenovano mark-to-market. V bistvu je prikazoval, da je podjetje v odličnem stanju, v resnici pa je tonilo. Podpisal je tudi ustanovitev podjetja Chewco, ki je bilo pravzaprav samo smetišče za Enronove dolgove. Enron se je na koncu 'sesul' in na tisoče ljudi je izgubilo službe ter prihranke.

Kenneth Lay (podjetje Enron Corporation) – je bil Skillingov partner in njegova dejanja so vodila do največjega bankrota v ameriški zgodovini.

Robert Rubin (podjetje Goldman Sachs) – je prilezel na položaj državnega sekretarja (Treasury Secretary) pod Clintonovo administracijo. Dosegel je, da lahko določene banke delajo z davkoplačevalskim denarjem na trgu delnic. Nastala je skupina CitiGroup, ki je na koncu potrebovala 45 milijard državne pomoči zaradi sumljivih odločitev. Rubin je zaslužil 120 milijonov dolarjev.

Walton Family (podjetje Wal-Mart) – zloba podjetja je najbolje opisana na primeru Deborah Shank. 52-letnico je povozil tovornjak in po nesreči je ostala paralizirana. Družina je dobila 700.000 dolarjev in po izplačilu sodnih stroškov so dobili izplačanih 470.000 dolarjev. Nato pa je podjetje tožilo družino, saj je imela njena pogodba klavzulo, da vsaka odškodnina pripada podjetju. Wal-Mart je tožbo dobil in družini ni ostalo nič. (na fotografiji je družina Shank).

Hermann von Siemens (podjetje Siemens AG) – Hermann je vodil podjetje Siemens med drugo svetovno vojno. Bilo je eno tistih podjetij, ki je pomagalo nemški vladi, da je ustvarilo močno vojsko, Siemens pa je imelo tovarne v zloglasnih koncentracijskih taboriščih, kot sta Auschwitz in Buchenwald. V obeh tovarnah so delali sužnji, ki so v večini končali v plinskih celicah.

Leopold II., kralj Belgije (tudi vodja države Kongo) – leta 1884 je Leopold II. dobil v last takratno regijo Kongo (Congo Free State). V bistvu je ustvaril podjetje, ki je imelo zasebno vojsko, pobiralce davkov in delavce, ki so bili sužnji. Če delavec ni izpolnil norme, so ga usmrtili. Zajemali so njihove družine in jim sekali roke. Pod njegovo kontrolo so umorili okoli 20 milijonov ljudi. Evropske države so kasneje Leopolda prisilile, da je izročil Kongo Belgiji, a ni bil nikoli kaznovan. Umrl je kot eden najbolj bogatih ljudi tistega časa.

 

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!