Ada Lovelace je bila dolgo spregledana matematičarka, ki je nenazadnje veliko doprinesla tudi k razvoju računalnikov. Danes Adi priznavamo, da je bila prva računalniška programerka na svetu, precej pred časom dejanskih računalnikov.
Ada se je rodila 10. decembra 1815. Njen oče je bil slavni poet Lord Byron, ki pa se je za mamo sprl ob rojstvu Ade in ju zapustil. Mati, premožna Isabella Milbanke je bila tako besna na poezijo (ta naj bi bila odgovorna za Byronovo nenavadno obnašanje), da je prepovedala Adi, da bi se ukvarjala z njo. Tako jo je preusmerila v znanost in matematiko, kar je bilo takrat precej nenavadno za dekleta. A je bila Ada nadarjena, predvsem pa ji je ležala matematika.
V najstniških letih je spoznala Charlesa Babbagea, ki je bil matematik in izumitelj. Danes je znan tudi kot oče računalnika. Charles je napravil načrte za analitični stroj, ki bi bil sposoben izdelati kompleksne izračune. Del stroja je predstavil Adi, ki je bila nad njim popolnoma očarana. Ada je postala Charlesova učenka, a se je nato poročila z baronom Lovelaceom, zanosila in za nekaj časa zapostavila svoje ambicije.
Kmalu po rojstvu drugega otroka se je vrnila k Charlesu in nadaljevala s svojimi študijami. Prevedla je njegov članek o analitičnem stroju iz francoščine v angleščino in dodala svoje opombe ter ideje. Teh je bilo trikrat več kot originalnega teksta. Tako je podala algoritme, ki jih danes poznamo kot prvi računalniški program. Podala je teze o tem, da bi lahko kompleksne naprave računale Bernoullijeve enačbe. A se ni ustavila samo pri tem (kar je že sam po sebi velik dosežek) ampak je opisala kaj vse bi lahko takšni stroji delali: ustvarjali glasbo, pisali tekste, izdelovali slike in tako naprej. Se pravi vse kar današnji računalniki pač počnejo. Babbage je recimo verjel, da lahko ‘računalniki’ delajo samo matematične izračune, Ada pa je očitno videla precej dlje.
Nekateri sicer poudarjajo, da je Ada samo kopirala Babbagea, a je izumitelj sam večkrat poudaril, da je Ada najboljša matematičarka kar jih pozna in da jo je zato tudi pooblastil, da pripravi opise. Članek z opisom je bil objavljen le nekaj let pred njeno smrtjo, a je pustil pečat in danes Ado vendarle prepoznavamo kot revolucionarno matematičarko. Nenazadnje je leta 1940, se pravi skoraj stoletje po njihovem nastanku, njene zapise našel Alan Turing in dobil navdih za prvi moderni računalnik. Ada je umrla pri 36-letih za posledicami raka. V njeno čast je bil poimenovan programski jezik Ada.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV