Sedaj pa se pomikamo v novo dobo, ki jo znanstveniki poimenujejo antropocen – svet, kot ga je predelal človek. Eden najhujših človekovih posegov v naravo so prav izpusti plina CO2, ki posledično prepreči izpust toplote v vesolje in na ta način segreva naš planet. Posledice so na žalost vidne že danes. Topi se polarni led, voda se segreva, zbirajo se oblaki. Leto 2010 je bilo tako najtoplejše v vsej zgodovini. Naravne katastrofe, kot so požari poplave in suša, tako niso veš samo delo narave, saj ima prste vmes tudi človek.
Seveda vsaka naravna katastrofa ni delo človeka, a kljub temu si ne smemo zatiskati oči, da nas bo zaradi uničevanja planeta narava slej ko prej kaznovala ter da bo ta kazen vse hujša, dokler ne bomo krepko spremenili svojega ravnanja z naravo. Čeprav se zdi, da se večina katastrof zgodi v za nas precej oddaljenih kotičkih sveta, pa to zagotovo ne bo trajalo dolgo. Slej ko prej se bodo takšne in drugačne nesreče (naravne ali tiste, ki jih je povzročil človek) razširile po vsem svetu, varna pa ne bo niti majhna Slovenija. Tega se očitno zavedate tudi bralci naše spletne strani, saj vas je v anketi največ odgovorilo, da se (poleg norosti, tašče in kač) najbolj bojite prav naravnih katastrof. To so pravzaprav spodbudne novice, saj bolj kot se zavedamo dejstva, da smo sami krivi za marsikatero nesrečo, bolj jih v prihodnosti lahko omilimo. Seveda pa nekatere naravne katastrofe, kot so potresi in izbruhi vulkanov, nimajo nič skupnega z našimi dejanji, tako da proti njim ne moremo napraviti kaj dosti.
Kot omenjeno zgoraj, smo v iztekajočem se letu doživeli kar nekaj naravnih katastrof, ki so na v svetu pustile velik pečat in marsikoga prisile k razmišljanju o prihodnosti planeta in s tem tudi o prihodnosti Slovenije. Morda bomo prav zaradi izkušenj, ki smo jih pridobili v letošnjem letu, v prihodnosti bolje pripravljeni na raznorazne naravne nesreče in si bomo prizadevali izboljšati naše ravnanje s planetom, tako da bomo na njem lahko še stoletja živeli v miru. Oglejmo si nekaj največjih nesreč letošnjega leta.
Marčevski potres ob severovzhodni obali Japonske z magnitudo 9,0, ki mu je sledil med 15 in 20 metrov visok cunami, je za vedno zaznamoval to otoško državo. Umrlo je več kot 10.000 ljudi, 17.000 je še vedno pogrešanih. Škodo ocenjujejo na več kot 200 milijard evrov. Potres in cunami sta poškodovala tudi jedrsko elektrarno Fukushima, tako da je Japonsko prizadela še jedrska nesreča, hujša od tiste v Černobilu. Škode, ki je je izpust radiacije prizadejal okolju, ne bo mogoče odpraviti še kar nekaj desetletij.
Plaz v Braziliji
Januarja letos je hudo deževje v Braziliji sprožilo plazove blata v gorati regiji Serrana blizu glavnega mesta Rio de Janeiro. Že tako revna država je doživela najhujšo naravno katastrofo v svoji zgodovini. Blatni plazovi in voda so odnašali cele vasi v gorati regiji, mnogo družin sta voda in blato ubila kar med spanjem.
Poplave v Avstraliji
To oddaljeno državo so med novembrom 2010 in januarjem 2011 prizadele hude poplave. Najbolj sta bili na udaru državi Queensland in Victoria. Umrlo je 37 ljudi, devet jih pogrešajo, skupno pa je bilo v poplavah prizadetih več kot tri milijone ljudi. Ekonomska škoda znaša približno 2 milijardi evrov, kar pomeni, da gre za najdražjo naravno katastrofo v avstralski zgodovini.
Potres na Novi Zelandiji
Februarski potres na Novi Zelandiji z magnitudo 6,3 je prizadel drugo največje mesto Christchurch. Porušile so se številne zgradbe, umrlo pa je 166 ljudi. Škodo so ocenili na dobrih 6 milijard evrov. Največji problem potresa je bil, da je bil epicenter le pet kilometrov izven mesta Christchurch in štiri kilometre pod površjem. Tako se je veliko ljudi nahajalo v okoli 20 kilometrski okolici žarišča, kjer je bilo tresenje tal najmočnejše.
Poplave na Šrilanki
Poplave so državo prizadele v januarju in februarju, ko je v severnih in vzhodnih padlo nenavadno veliko dežja. Umrlo je 62 ljudi, med njimi tudi nekaj marincev, ki jih je vlada napotila na pomoč ljudem. Več kot milijon ljudi je moralo zapustiti svoje domove, s tem, da so se nekateri po več deset let trajajočem konfliktu med tamilskimi tigri in vladnimi silami šele pred kratkim vrnili v svoje domove. Voda je zalila okoli 20 odstotkov riževih polj v državi, škodo pa so ocenili na okoli 400 milijonov dolarjev.
Potres v Burmi
Burmo (oz. Mjanmar) je konec marca prizadel potres z magnitudo 6,8, epicenter je bil okoli 40 kilometrov severno od mesta Tachileik na meji s Tajsko. Umrlo je 75 ljudi, več kot 75 jih je bilo ranjenih. Škoda zaenkrat še ni znana. Eno smrtno žrtev je potres zahteval tudi v sosednji Tajski, čutili pa so ga vse do Vietnama.
Poplave na Filipinih
Država, ki so jo že celo leto pretresali tajfuni in poplave, je svojo najhujšo uro doživela decembra, ko je otok Mindanao na jugu države opustošila tropska nevihta Washi, ki je povzročila hude poplave. Umrlo je več kot tisoč ljudi, kar nekaj jih še vedno pogrešajo, tako da bo žrtev najbrž še veliko več. Prebivalci otoka so najverjetneje podcenjevali nevarnost nevihte, saj jih na leto doživijo okoli 20, a v veliki večini vedno obidejo njihov otok.
Poplave v Južni Afriki
Močni nalivi so januarja letos povzročili hude poplave, ki so jim sledili še izbruhi malarije in kolere. Umrlo je 91 ljudi, 321 je bilo ranjenih. Najhuje je bilo v Malaviju, kjer je je zaradi lakote trpelo pet milijonov ljudi. Škodo so ocenili na okoli 80 milijonov evrov. Prebivalci so po katastrofi glasno kritizirali vlado, ki ne napravi dovolj za zaščito njihovih domov.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV