Ni treba, da zaradi očetovstva ostanete brez kariere!

Težko je. Več let posvetimo študiju, se odrekamo, zato da napredujemo in si zagotovimo čim boljši položaj v službi, gradimo svojo osebnost, se uveljavljamo v poslovnem svetu. In vse to naj nenadoma prekinemo in se posvetimo – otroku?
Res je, da ob tem, ko postanemo očetje, moramo posvetiti določeno mero pozornosti otroku in soprogi, partnerki, če le želimo, da družina ne razpade. Otrok ima svoje potrebe, želi mamo in očeta. Kljub vsemu pa se zaradi tega ni treba povsem odreči karieri, naučiti se je treba le spretno voziti po tej poti, ki je vse prej kot preprosta, a se na dolgi rok obrestuje.

Žrtvujte manjše

Starševstvo je resna stvar in očetovstva ne moremo jemati z levo roko, če želimo, da se otrok razvije v močno in zdravo ter uspešno osebnost. Prav tako pa se ne moremo kar naenkrat odreči službi, napredovanjem in gradnji svoje osebnosti. Da bi lahko vedeli, čemu posvetiti več pozornosti, kaj izpeljati in česa ne, je treba najprej znati opredeliti, kaj je pomembnejše. Če se vam recimo ponudi možnost opravljanja kariernega tečaja, ki traja recimo en mesec v tujini – se ga boste udeležili ali ne? Dejstvo je, da če imata s partnerko zdrav odnos, to sploh ne bo stvar debate. Odpravili se boste na tečaj, prej poskrbeli, da partnerki pomagate pripraviti čim več stvari, da ji v času vaše odsotnosti ne bo pretežko, po vrnitvi pa se boste posvetili otroku in njej ter vsaj deloma nadoknadili izgubljen čas. Zaradi meseca odsotnosti bi bilo nesmiselno tvegati celotno kariero, se vam ne zdi?

Ločevanje službe in družine

Čeprav si verjetno vsakdo želo biti uspešen – kot celota in v vseh pogledih, je v resnici to težko. Da bi se lahko posvetili tako službi kot družini, moramo znati postaviti določene meje med obema področjema. Ko smo v službi, se moramo posvetiti delu, ko prispemo domov, pa je treba znati odklopiti službo in se posvetiti družini. Pametni telefon med večerjo? Odgovarjanje na elektronska sporočila, medtem komaj bi se igrali z otrokom? Organizirajte si čas. Če imate po koncu delovnika še vedno nekaj službenih stvari, ki jih morate opraviti še isti dan, si določite, kdaj v tistem dnevu, večeru, boste to opravili. Preostali čas se posvetite samo družini. Ne obremenjujte partnerke in še posebej ne otrok s tem, kaj morate še postoriti. Otrok vas je pustil pri miru, ko ste bili v službo – zdaj je čas, da vi pustite službo pri miru in se posvetite samo njemu. Jasno postavljene meje bodo koristile tako vam kot ostalim družinskim članom in prebijanje skozi dneve bo lažje za vse.

'Gospodinje' so danes bolj redek pojav. V večini družin sta zaposlena oba starša, otrok obiskuje vrtec, šolo, popoldne pa naj bi v idealnih razmerah ostal čas za 'družinsko druženj'. Zakaj v 'idealnih razmerah'? Zato, ker imamo za popoldne še vedno vsak svoje želje in potrebe: želimo si recimo športne aktivnosti, druženja s prijatelji/-cami, morda imamo katere druge prostočasne dejavnosti, psa, ki ga je treba peljati na sprehod ... Po drugi strani pa si vsaj večina želi preživljati prosti čas z najdražjimi. Partnerja si lahko poiščeta šport, ki bo pritegnil oba in tako združita kvalitetno preživljanje prostega časa in šport, lahko se odpravite vsi skupaj z otrokom na sprehod in se posvetite drug drugemu, če je kje na poti trim steza pa še potelovadite.

Lahko tudi povabite sodelavca, s katerim se dobro razumete. Naj še on pripelje svojo soprogo otroke – morda se stke prijateljstvo. Vi se boste lahko pogovarjali s sodelavcem, Partnerka bo imela novo prijateljico, počutila se bo sprejeto v družbi vaših sodelavcev in ne bo izključena, otrok se bo zabaval ...

Veliko je možnosti, treba je le poiskati pot, na kateri bos dovolj prostora za vse. In en, Ni nemogoče imeti družino in otroke. Treba se je le veliko pogovarjati, se znati posvetiti družini, ko je le mogoče, se takrat stoodstotno predati, v službi pa ostati skoncentrirani na delo in nič drugega. Če boste partnerki znali pokazati, kako zelo jo cenite in imate radi, verjemite, da bo razumela, ko boste morali naslednjič a službeno pot.