NASA obmolknila: česa takšnega še niso videli!

Sistem NaSt1 sta leta 1963 odkrila Jason Nassau in Charles Stephenson in ga klasificirala kot Wolf-Rayetovo zvezdo. Gre za hitro razvijajočo se zvezdo, ki je veliko bolj masivna od našega sonca. Zvezda izjemno hitro izgublja z vodikom napolnjene zunanje plasti, s čimer njeno izjemno vroče in svetlo jedro, v katerem po poročanju agencije NASA izgoreva helij, postaja vse bolj izpostavljeno.

Toda NaSt1, ki so jo zaradi neobičajnega obnašanja astronomi preimenovali kar v Nasty1, ni običajna Wolf-Rayetova zvezda. Astronomi so namreč pričakovali, da bodo ob pogledu na zvezdo s Hubblovim teleskopom na obeh straneh NaSt1 zagledali 'mešičke' plina, podobne tistim, ki so jih opazili pri zvezdi Eta Carinae, Wolf-Rayetovi zvezdi. Toda Hubble je razkril drugačno sliko. NaSt1 namreč obkroža plin v obliki palačinke oziroma nekakšnega diska. Ta obroč je širok okoli 2 milijardi milj (3,2 milijardi kilometrov), domnevajo pa, da se je razvil iz doslej neopažene zvezde, ki se je "prikradla na zunanji ovoj novo oblikovane Wolf-Raywtove zvezde," poroča stran. Kot domnevajo astronomi, naj bi bil ta obroč okoli zvezde star nekaj tisoč let, od Zemlje pa oddaljen okoli 3000 svetlobnih let. "Navdušeni smo bili, ko smo zagledali disku podobno strukturo, saj bi to lahko bil dokaz, da se Wolf-Rayetova zvezda razvije iz binarne interakcije," pojasnjuje vodja študije Jon Mauerhan iz kalifornijske univerze Berkeley. "V galaksiji je le malo dokazov o takšnih procesih v akciji, saj je ta faza razvoja zvezde izjemno kratka."

Kot poročajo strokovnjaki, se masivna zvezda izjemno hitro razvija in če bo ostala kmalu brez vodika, bo po vsej verjetnosti nabreknila. Njena zunanja ovojnica iz vodika bo tako postala ohlapnejša in bolj občutljiva na delovanje gravitacije, s tem pa lahko zvezda postane žrtev sosednje zvezde in tako imenovanega zvezdnega 'kanibalizma', v sklopu katerega močnejša zvezda pridobi na masi, prvotna zvezda pa izgubi svojo vodikovo ovojnico, njeno helijevo jedro pa postane Wolf-Rayetova zvezda.

Opazovanje sistema NaSt1 pa je bilo vse prej kot enostavno. Sistem je namreč tako močno skrit v plinu in prahu, da je težko viden tudi s pomočjo Hubbla. Mauerhanova ekipa je zato imela kar nekaj težav z opravljanjem meritev mase zvezd, razdalje med njima in količine materiala med njima.