Nas res lahko reši le še ’Satan’?

Ruske medcelinske balistične rakete R-36 oz. SS-18 se je prijelo ’romantično’ Natovo ime Satan in zagotovo ne zaman. Prvič so jo uradno preizkusili leta 1967, postala pa je učinkovito ’marketinško’ orodje takratne Sovjetske zveze. 36-metrska raketa s premerom 3 metre tehta 210.000 kilogramov. Dosega hitrosti do 29.000 km/h in do 16.000 km oddaljene cilje. Opremijo jo lahko z bojno konico moči do 20 megaton, ki zadane cilje z natančnostjo od 220 do 700 metrov. Izdelali naj bi okrog 300 takšni izstrelkov, ki jih v sedaj uporabljajo za dostavo satelitov v nizko zemeljsko orbito. V zadnjem času pa Rusi razmišljajo o še bolj plemenitem poslanstvu – s pomočjo ’Satana’ nameravajo razbijati meteorite!

O posebnem ’vesoljskem’ ščitu so pričeli razmišljati po letošnjem incidentu, ko je nad Čeljabinskom razneslo meteorit, udarni val pa je poškodoval 1.200 oseb in uničil številne zgradbe. Sabit Saitgarayev iz ruskega raketnega centra je povedal, da je ’Satan’ več kot prikladen za uničevanje smrtonosnih vesoljskih obiskovalcev, saj jih lahko ohranjajo v pripravljenosti za vzlet kar deset let, poleti pa lahko v manj kot 20 minutah. Sodobne rakete še zdaleč niso tako odzivne, saj je zgolj za polnjenje rezervoarjev potrebnih nekaj dni. R-36 bi po zagotovilu ruskih znanstvenikov uničeval asteroide velikosti do 100 metrov, nekoliko nadgrajena različica pa bi jih lahko uničila šest ur, preden bi strmoglavili na Zemljo ... vse to seveda ob predpostavki, da bomo grozečo skalno gmoto iz vesolja pravočasno opazili.