Naprava, ki mnoge spravlja v paniko

Poligraf je naprava, ki v obliki krivulje zapisuje spremembe fizioloških procesov posameznika, njegove reakcije ob odgovarjanju na najrazličnejša vprašanja. Za nekatere odgovore se vnaprej ve, da bodo pravilni (ime, starost ipd.). Analizira se reakcije ob odgovarjanju na ta vprašanja in na ob odgovarjanju na kompleksnejša vprašanja, na podlagi katerih se ugotavlja, ali je nekdo nekaj storil ali ne. Izprašani ima nameščene merilnike na več delih telesa: na prst se namesti senzor torakalnega dihanja, na nadlaket manšeto za merjenje krvnega tlaka, merilnik za amplitudo ter frekvenco srčnega utripa, na trebuh tipalo abdominalnega dihanja, noge počivajo na senzorjih gibanja, senzor je tudi na sedežu – ta beleži vsako najmanjše presedanje, ki je tudi znak živčnosti in lahko izdaja tistega, ki ne govori resnice. Ko nas nekdo dobi pri laže, vemo, da lahko postanejo naše roke potne, konice prstov mrzle ... posebne senzorje zato namestijo tudi na prste in ti merijo elektrodermalne spremembe (galvanometer). Posebna senzorja na prstih merita spremembe v povrhnjici, en senzor meri spremembe krvnega pretoka v kapilarah.

Na sodiščih ne velja kot dokaz

Števci merijo krvni tlak, frekvenco dihanja, utrip ... naprava fiziološke reakcije meri s stoodstotno zanesljivostjo. Za resnico in laži po drugi strani ne moremo reči, da jih beleži z enako stopnjo zanesljivosti. Ker obstajajo načini, kako pretentati napravo, je uporaba poligrafov za sodišča sporna, rezultati tudi ne veljajo kot dokaz. Velja pa še vedno kot naprava, ki lahko usmerja kriminaliste pri delu. Če nekomu ponudijo test s poligrafom, a testiranje zavrne, taka oseba vzbudi sum. Če osumljeni sam prosi za test s poligrafom, po drugi strani ni nujno, da ga izvedejo.

Detektor je mogoče pretentati

Nekateri so za to izurjeni - recimo tajni agenti, ki znajo delovati popolnoma hladnokrvno, znajo nadzirati vegetativno živčevje, dihanje, umirijo srčni utrip, sprostijo mišice ... Nekateri poskusijo med testiranjem napravo pretentati s stiskanjem mišic in posnemanjem reakcij, kakršne so ob živčnosti, tudi v trenutkih, ko v resnici niso živčni in so odgovori iskreni. Tako bi bilo težko razločiti med lažjo in resnico. Nekateri si pomagajo s pomirjevali.

Kako je bilo nekoč?

Za ugotavljanje, kdo laže, so včasih uporabljali  metode, pri katerih je šlo pravzaprav za mučenje. V srednjem veku so recimo to počeli s pomočjo vrele vode, saj so verjei, da bo nekdo, ki govori resnico to bolje prenesel od nekoga, ki laže. Grki so uporabljali merjenje pulza, Afričani so si podajali jajce in čakali, pri komu bo počilo, medtem ko so Kitajci morali v ustih obdržati za pest veliko količino mokrega riža.

Prvo napravo, ki je merila tako krvni tlak kot dihanje, je leta 1921 izumil John Augustus Larson z univerze v Kaliforniji. Prvi so jo pod taktirko vodje policjske postaje Augustom Vollmerjem uporabili na policijski postaji Berkley. Leonarde Keeler jje leta 1939 dodal še senzorje za merjenje galvanskih odzivov kože (merjenje elektrodermalnih sprememb – prevodnosti kože). Njegov poligraf je nabavil Zvezni preiskovalni urad (FBI) in uporabljali so ga kot prototip sodobnih poligrafov. Napravo, ki je poleg sprememb dihanja, krvnega tlaka, srčnega utripa in sprememb na koži merila še aktivnost mišic, je leta 1945 razvil John E. Reid, ki je bil prepričan, da je najbolj zanesljivo meriti vse te spremembe simultano.