Njegove izjemne mehanske lastnosti - nanoceluloza je petkrat lažja in petkrat močnejša od jekla, je iz obnovljivih virov in je biorazgradljiva - omogočajo uporabo v medicini, avtomobilski, papirni, lesni, gradbeni in drugi industriji, pojasnjujejo v inštitutu. Doslej je drag in energetsko zahteven proizvodni proces omejeval njegovo široko uporabo, zahvaljujoč novemu postopku pridobivanja pa so sedaj možnosti po navedbah inštituta široko odprte.
Danes v svetu poznajo predvsem dva postopka pridelave: s hidrolizo z žveplovo kislino, kjer uporabljajo kislino v koncentraciji 60 odstotkov in več, in z mehanskim mletjem. Oba postopka sta energetsko zahtevna, zaradi uporabe žveplove kisline neprijazna za okolje. Zato je tudi cena, če je nanoceluloza sploh dostopna, izjemno visoka.
Nov postopek, ki so ga razvili v Kemijskem inštitutu v sodelovanju s slovensko industrijo in deloma tudi Univerzo v Ljubljani, je nastal na osnovi izkušenj in spoznanj pri raziskavah, povezanih z utekočinjanjem lesa oz. biomase, ki potekajo že več kot deset let. Ugotovili so, da lahko prav ta postopek uporabijo za pridobivanje nanoceluloze. Postopek utekočinjanja so v teh letih raziskav optimirali in prišli do novih znanstvenih spoznanj, ki so objavljena v vrhunskih revijah s tega področja.
Slovenska lesna in druga industrija ima tako sedaj po navedbah inštituta priložnost, da prehiti vso konkurenco, ki se ukvarja s pridobivanjem nanoceluloze. Poleg tega rezultati raziskav omogočajo uporabo lesne biomase, lesnih odpadkov in celuloznih odpadkov na nov način, v izdelkih z visoko dodano vrednostjo.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV