Največji znanstveni dosežki letošnjega leta

Prvo komercialno plovilo v vesolju
Podjetju SpaceX je uspelo, kar je pred tem uspelo le svetovnim velesilam – zgradili so raketo Falcon 9, ki je na mednarodno vesoljsko postajo ponesla vesoljsko plovilo Dragon. S podjetjem je NASA leta 2006 sklenila pogodbo za razvoj sistema za dostavo tovora na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Leta 2010 je SpaceX postalo prvo podjetje na svetu, ki je uspešno izstrelilo, vtirilo v orbito in tudi varno vrnilo na Zemljo vesoljsko plovilo. Že dve leti kasneje pa se je njihovo brezpilotno plovilo Dragon spojilo z ISS in uspešno dostavilo tovor. NASA je uspešni polet nagradila s pogodbo za prevoz potnikov, pri SpaceX-u pa naj bi prve astronavte popeljali že leta 2015.

Vzpostavitev živčnih povezav po poškodbi hrbtenice
71-letni moški, ki je po prometni nesreči ostal paraliziran od vratu navzdol, lahko zopet premika svojo roko. Kirurgi so med operacijo presadili pacientov nepoškodovan živec in ga povezali z živčevjem, ki upravlja premikanje roke. Moški lahko po operacija samostojno premika roko in prijemlje predmete. Operacija pomeni preboj pri okrevanju pacientov, ki so v nezgodah utrpeli poškodbo hrbtenice.

Prvo človeško plovilo zapustilo osončje
Davnega leta 1977 je NASA ’splovila’ vesoljsko sondo Voyager 1, da bi z njo obiskali Saturn. Plovilo je bilo tako uspešno, da so ga po končani misiji usmerili proti robu solarnega sistema. 722-kilogramska sonda je v 35 letih prepotovala 18 milijard kilometrov (120 astronomskih enot) in je najbolj oddaljen predmet, ki ga je naredil človek. Voyager 1 se trenutno nahaja v zunanji plasti heliosfere in je tik pred tem, da zapusti Sončev sistem. Sondo so opremili z zlato ploščo, na kateri so shranjeni fotografije z Zemlje, znanstveni dosežki, posneti pozdravi človeške rase in zvočni posnetki kitov, joka dojenčkov, bučanja valov, Mozarta in celo Chucka Berryja. Plovilo komunicira z Zemljo preko t.i. Deep Space Network mreže, ki jo sestavljajo tri antene premera 4 metrov, razporejene po našem planetu. Podatki do sonde potujejo kar 16 ur, če pa povezava ni na voljo, lahko Voyager 1 do 61 MB podatkov shrani na ’lokalni’ digitalni snemalni trak.

’Božji’ delec
Osnovni delec oz. Nosilec Higgsovega polja, ki naj bi vsem delcem ’dajalo’ maso, je do letošnjega leta obstajal zgolj v teoriji, ki jo je davnega leta 1964 postavil fizik Peter Ware Higgs. Do nedavnega tehnologija ni dopuščala potrditve obstoja takšnega delca. Veliki hadronski trkalnik v CERN-u pa je bil zgrajen ravno v ta namen. 4. julija sta tako dve znanstveni skupini objavili novico, da so zaznali delec, ki poseduje lastnosti Higgsovega bozona. Odkrijte še ni povsem potrjeno, vendar so bili izsledki ’razbijanj’ atomov dovolj prepričljivi, da so orosili oko Petru Higgsu, ki je bil prisoten v CERN-u ob objavi odkritja. Higgsova teorija delcev namreč do nedavnega med znanstveniki ni uživala pretiranega odobravanja.

’Radovednost’ na Marsu
Po dobrih osmih mesecih in 563 milijonih kilometrov je robotski mobilni laboratorij ’Curiositiy’ (Radovednost), pristal v Marsovem kraterju Gale. Trimetrski šestkolesnik tehta slabo tono, poganja pa ga jedrski reaktor, katerega gorivo v obliki petih kilogramov plutonija zadostuje za 14 let obratovanja. ’Možgane’ Curiosityja predstavljata dva računalnika z 200 MHz RAD750 procesorjem, ki zmore do 400 milijonov operacij na sekundo. Radovednež je opremljen z zmogljivim komunikacijskim sistemom, terenskim podvozjem, 17 visoko zmogljivimi kamerami, laserjem, mikroskopom, spektrometrom, robotsko roko in dvema detektorjema vzorcev, ki sta namenjena predvsem iskanju sledi življenja. Vozilce bo na misiji vozilo vsaj 2 leti, v tem času pa naj bi prevozilo 19 km (200 metrov na dan).

DNA kot podatkovni nosilec
Znanstveniki na inštitutu Harvard Wyss so odkrili način, s katerim lahko shranijo veliko količino podatkov v DNA zapis. DNA že dolgo velja za potencialni in idealni način hranjenja podatkov, le ustreznega postopka za hranjenje še niso odkrili. George Church in Sri Kusori pa sta podatke v binarni obliki zakodirala v nize nukleotidov (T, G, C in A), pri čemer T in G predstavljati binarno vrednost 1, A in C pa binarno vrednost 0. 96-bitne nize na to sintetizirajo, za adresiranje pa uporabijo 19-bitne nize, ki jih dodajo na začetek nizov. Na ta način je znanstvenikom uspelo shraniti kar 700 TB podatkov na 1 gram zapisa DNA! DNA zapis tako velja za pomnilniški medij prihodnosti, saj je zelo obstojen (zapis se ohrani tudi več tisoč let), fizična velikost se meri v molekularnem merilu.
 

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!