Joanna Palani je mlada Danka, ki ima iransko-kurdske korenine. Rodila se je v begunskem taborišču Ramadi v Iraku v času zalivskih vojn. Njena družina je tri leta pozneje našla zatočišče na Danskem. Za strelno orožje je prvič prijela pri rosnih devetih letih, saj je oče menil, da se mora naučiti streljati, da bo v primeru morebitne nevarnosti znala poskrbeti zase. A to očitno ni bila najpametnejša zamisel ...
Iz šole v vojno
Leta 2014 je Joanna namreč študij obesila na klin in iz Köbenhavna odpotovala v Sirijo, da bi se kot vojakinja borila proti samooklicani Islamski državi (IS). Na svojem profilu družbenega omrežja Facebook je takrat zapisala, da se čuti poklicano v boj za »pravice žensk in demokracijo« – vrednoti, ki sta ji bili na Danskem samoumevni, v domovini njenih staršev pa sta velika izjema in privilegij. Pridružila se je upornikom v sirski državljanski vojni in se na začetku borila proti režimu tamkajšnjega predsednika Bašarja al Asada, pozneje pa se je pridružila kurdskim silam v boju proti milicam samooklicane Islamske države.
Pomagala je pri osvoboditvi mesta Kobane na sirsko-turški meji in pri reševanju jazidskih deklic, ki so jih zajeli pripadniki IS in jih imeli za spolne sužnje. »Tudi po devet dni naenkrat sem bila v prvi bojni liniji. Biti je treba zelo potrpežljiv in osredotočen. Niti za trenutek ti ne sme pasti koncentracija,« o svoji udeležbi v vojni pravi Joanna. V domovino se je vrnila septembra leta 2015, takoj ob vrnitvi pa ji je danska obveščevalna služba za 12 mesecev prepovedala potovanja na Bližnji vzhod, a je 6. junija lani vseeno odpotovala v Katar, od tam pa prek Savdske Arabije in Iraka v Sirijo. »Iraško-sirsko mejo sem prečkala ponoči po večkilometrskem pešačenju,« se spominja mlada Danka.
V primežu danskih oblasti in pripadnikov IS
Ko so danske oblasti ugotovile, da se je Joanna kljub prepovedi vrnila v vojno, so od nje zahtevali, naj se vrne v domovino. To je tudi storila, in da ne bi znova pobegnila, so jo strpali v največji danski zapor Vestre Fængsel. Po treh tednih pripora so Joanno izpustili, a ji odvzeli potni list in tako preprečili nadaljnja potovanja. Zaradi udeležbe v vojni in neupoštevanja ukazov ji grozita do dve leti zapora ...
Kot pravi sama, je zdaj na Danskem obravnavana kot teroristka, poleg tega pa se mora ves čas skrivati in menjavati domovanja, saj se boji povračilnih ukrepov pripadnikov in simpatizerjev IS. Domnevajo namreč, da je ubila več kot 100 vojakov IS. »Za mojo glavo je razpisana nagrada 1 milijon ameriških dolarjev. Povsem mogoče je, da me bodo ujeli in ubili, danske oblasti pa jim s prepovedjo potovanj in odvzemom potnega lista pri tem nehote celo pomagajo,« v strahu pravi mlada Joanna. »Žal mi je, da sem kršila zakon, a takrat v moji glavi nisem imela nobene druge možnosti,« je dejala. »Nisem pričakovala, da bom na Danskem obravnavana kot zločinka, saj sem se borila za svobodo in varnost vseh žensk tega sveta.«
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV