Po enomesečnem potepanju po vesolju se je pred kratkim na Zemljo vrnilo 80 ruskih kozmonavtov. V vesolju so se mudili na zgodovinski odpravi, ki bo zaznamovala človeške odprave na Mars.
Živali v vesolju - 7FOTO: Arhiv proizvajalca
19. aprila je iz Bajkonurja v vesolje poletela zanimiva druščina ruskih ’kozmonavtov’. V posebni kapsuli Bion-M se je na enomesečno vesoljsko odisejado podalo 45 miši, 15 kuščarjev, osem hrčkov ter nekaj polžev in rib, v vesolje pa jih je ponesla nosilna raketa sojuz 2-1a. Pisana druščina je mesec dni krožila na višini 570 kilometrov, Zemljo pa so obkrožili vsako uro in pol. Potovali so v sedemtonski kapsuli, ki je bila opremljena z reševalnim plovilom, servisnim modulom in solarnimi ploščami s pripadajočimi akumulatorji. Na plovilu se je nahajalo 650 kilogramov koristnega tovora (živalskih popotnikov), ki jih je spremljala kopica tipal in kamer, ki so aktualne podatke o stanju kozmonavtov preko radijske povezave prenašali na Zemljo vsaj enkrat dnevno.
Živali v vesolju - 12FOTO: Arhiv proizvajalca
Živali so dnevno porabile okrog 175 litrov kisika in proizvedle 149 litrov ogljikovega dioksida. Relativna vlažnost se je gibala med 40 in 70 odstotki, povprečna temperatura pa je znašala od 22 do 25 °C. Živali so dnevno proizvedle pol kilograma vode, sistemi za vzdrževanje življenja pa so po želji prečiščevali zrak in odstranjevali vlago. Namen odprave je bilo preučevanje vpliva breztežnosti na okostje, živčevje in mišično strukturo, med poletom pa so na živalih opravljali vrsto poskusov, ki jih ni moč izvajati na ljudeh … kar za živali gotovo ni bila dobrodošla novica. Znanstveniki so obenem preučevali vpliv dolgotrajnih vesoljskih poletov na obnašanje in počutje živih organizmov.
Vesoljski popotniki so se na Zemljo vrnili 19. maja, njihova kapsula pa je pristala 750 kilometrov jugovzhodno od Moskve. Ruska akademija znanosti je na kraju pristanka nemudoma vzpostavila mobilni laboratorij in začela s preučevanjem in poskusi na živalih. Če so polet preživeli vsi člani posadke, ni znano, malih kozmonavtov pa nikakor ne čaka bleščeča prihodnost – po vseh testiranjih bodo vse po vrsti uspavali.
Živali v vesolju - 9FOTO: Arhiv proizvajalca
Odprava Bion-M pa nikakor ni prva, ki je v vesolje poslala živali. Insekte so Američani na rob vesolja poslali leta 1947, 110 kilometrov visoko pa jih je ponesla različica nemške rakete V2. Dve leti pozneje jim je sledila opica z imenom Albert II. (Albert I. ni dosegel vesolja), ki je izgubila življenje zaradi okvare padala. Nasploh se opičjim astronavtom v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja ni pisalo nič dobrega – večina je bila med poletom pod vplivom močnih pomirjeval, dve tretjini pa sta poginili med ali neposredno po odpravi. Rusi so sprva poskusili z dvema pasjima kozmonavtoma. Leta 1951 sta Tsygan (Rom) in Dezik poletela v vesolje in preživela polet kljub ponesrečenemu pristanku. Leta 1957 so v orbito utirili psičko Laiko, ki so jo pred pristankom uspavali, dve leti pozneje pa je vesolje osvojil prvi zajec. Američani so medtem stavili na veverička Gorda, ki je življenje izgubil zaradi okvare na padalu. Podatki so pozneje razkrili, da je mali kosmatinec preživel desetkratni težnostni pospešek med vzletom, osem minut breztežnosti in štiridesetkratni težnostni pojemek ob vnovičnem vstopu v ozračje. Leto pozneje sta se iz vesolja uspešno vrnili opici Able in Baker, malce manj srečno pa se je končala ameriška odprava dveh žab in dvanajstih miši – njihova raketa je eksplodirala med vzletom.
Prvi 'astronvati' so bile vinske mušice.FOTO: Arhiv proizvajalca
Vesoljski podvigi živali se niso končali niti za tem, ko so v vesolje poleteli ljudje. Znanstveniki so skozi celotno zgodovino vesoljskih poletov z Zemlje poslali več kot 50 psov, 30 opic, dve mački, kopico dvoživk, glodavcev, želv, rib in malo morje enoceličnih organizmov, črvov in žuželk. Pogumnim astronavtom se verjetno ni sanjalo, kaj za vraga počnejo v vesolju, s svojimi življenji pa so ljudem tlakovali pot do zvezd.
Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV