King se je le dan pred umorom v Memphisu pošalil na račun dogodka iz leta 1958, ko ga je v New Yorku skušala ubiti duševno neuravnovešena ženska. Rešilo ga je to, da je v trenutku, ko ga je zabodla z nožem, kihnil, zaradi česar je rezilo za las zgrešilo vitalne organe.
Martin Luther King mlajši je bil v času svoje smrti že svetovno znana osebnost. Leta 1964 je zaradi zagovarjanja nenasilnih metod boja proti zatiranju prejel Nobelovo nagrado za mir.
Beli Američani na jugu so Martina Luthra Kinga sovražili, nekateri so se ga tudi bali. Posebno pozornost mu je namenjal celo "večni" direktor ameriške zvezne policije FBI J. Edgar Hoover, saj ga je sumil protidržavnih oziroma komunističnih dejavnosti.
Dva meseca pozneje so na letališču v Londonu ujeli pobeglega zapornika Jamesa Earla Rayja in ga julija 1968 izročili ZDA, kjer so ga obtožili Luthrovega umora. Obsojen je bil na 99 let zaporne kazni. Ray je bil oster nasprotnik gibanja za državljanske pravice, leta 1998 pa je v zaporu umrl zaradi hepatitisa C. Pred smrtjo je umaknil priznanje.
Tako kot v primeru atentata na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja leta 1963 tudi glede umora Kinga krožijo številne teorije zarote.
Kingov umor je v ZDA sprožil hudo rasno nasilje, v katerem je umrlo 40 ljudi. Tedanji ameriški predsednik Lyndon Johnson je 7. april 1968 razglasil za dan žalovanja za pokojnim, na pogrebu v Atlanti, kjer danes stoji muzej Martina Luthra Kinga mlajšega, pa se je zbralo okoli 100.000 ljudi.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV