Spuščen pes v gozdu? Raje dvakrat premislite!

Nemalokrat je v medijih zaslediti zgodbe o medvedih, ki so se prikradli do hiš, se sprehajajo po naseljih in ogrožajo prebivalce. Nekateri slovenski mediji so tako nedavno poročali o medvedu, ki je vedril kar v skednju in močno prestrašil lastnika skednja. Nekatere zgodbe se zaključijo srečno, druge tragično. Nemalokrat so žrtve črede ovac, ki jih pokoljejo medvedi, tudi volkovi.

Druga zgodba, ki zadnje dni kroži po medijih, je o kradljivi lisici, ki v Črni na Koroškem krade čevlje. Že okoli 40jih je odnesla od maja letos.

V običajnem naravnem krogu bi naravna selekcija poskrbela, da se ohranja ravnovesje med številom predstavnikov posameznih živalskih vrst, a s poseljevanjem območij in poseganjem v naravno okolje živali smo ljudje močno okrnili samoregulacijske naravne mehanizme in tako je lov postal eden izmed načinov ohranjanja ravnovesja. Toda – je lov res samo 'sprehajanje po gozdu z nabito puško in streljanje živali, ki pač prekrižajo pot'?

Lov je po definiciji iz Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) »iskanje, opazovanje, zasledovanje, vabljenje in čakanje divjadi s ciljem upleniti divjad ali odloviti divjad živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov«. V skladu z veljavnimi predpisi je v Sloveniji ustanovljenih 408 lovišč in 12 lovišč s posebnim namenom. Na našem ozemlju deluje okoli 22.000 lovcev. Lovec pri nas lahko postane oseba, ki opravi zahteven lovski izpit, ima veljavno lovsko izkaznico ali je zaposlen oziroma zaposlena v lovišču s posebnim namenom in priseže, da bo spoštoval Etični kodeks slovenskih lovcev. Etični kodeks so slovenski lovci sprejeli kot prva lovska organizacija na svetu in so se zavezali delovati v skladu z njim.»Varstvo narave je naše poslanstvo in naš glavni cilj. Da bi dosegli cilj in izpolnili poslanstvo, vsako leto opravimo skoraj milijon ur prostovoljnega dela, s katerim želimo delati dobro,« so zapisali na spletni strani LZS.

Odstrel živali

Prostoživeče živali so javna dobrina in kot take jih je potrebno tudi zavarovati, njihova ohranitev pa je v javnem interesu, je zapisano na spletni strani Lovske zveze Slovenije. Prostoživeči sesalci in ptice, ki štejejo med divjad, so: navadni jelen, damjak, srna, gams, alpski kozorog, muflon, divji prašič, poljski zajec, alpski svizec, navadni polh, nutrija (bobrovka), pižmovka, lisica, rakunasti pes, kuna zlatica in belica, jazbec, poljska jerebica, fazan, raca mlakarica, šoja, sraka, siva vrana. Vsako vrsto divjadi je dovoljeno lovcem loviti v točno določenih lovnih dobah. Število predstavnikov določene vrste, ki jih je pod pogoji, ki jih opredeljuje zakonodaja, dovoljeno ustreliti, se določi z letnim načrtom odstrela.

Pomoč in prostovoljno delo

Lovci se povezujejo tudi z lastniki zemljišč in pomagajo pri odstranjevanju škode, ki jo povzroča divjad, z delom in tudi finančno, kosijo zapuščene travnike, krmijo živali, nadzirajo lovišča, opozarjajo pa tudi na škodljiv odnos posameznikov do narave, na uničevanje zavarovanih rastlin in gob, vznemirjanje divjadi, na posledice nekontroliranega tekanja psov, vožnje s terenskimi vozili … »Stereotipne predstave o lovcu kot nekom, ki ves dan ždi v grmovju in čaka, da bo pritisnil na petelina, nas žalostijo,« je še zapisano na spletni strani LZS.

Spuščeni psi – nepopravljiva škoda

Mnogi lastniki psov so prepričani, da je divjanje po gozdu za njihovega psa najboljša rekreacija. Morda res, a za divjad je to divjanje prevečkrat usodno. V letu 2010 so recimo do začetka decembra psi pokončali 919 kosov srnjadi, 15 lisic, 11 kosov jelenjadi, 8 jazbecev, 7 gamsov, mnogo poljskih zajcev, kun, muflonov, damjakov in celo nekaj divjih prašičev. Gre za evidentirane žrtve, tako da je dejansko število po nekaterih ocenah še enkrat višje. Po podatkih lovskega informacijskega sistema Lisjak za obdobje 2006 - 2010 za posledicami pasjih zob vsako leto pogine od 1.000 do 1.600 divjih živali. Največ jih 'pade' pozimi, ko je divjad izčrpana, se počasneje giblje, saj se sneg ugreza. Če tudi pes 'samo' preganja žival in je ne ujame in ubije, to še ne pomeni, da boo ta žival preživela. Mnoge poginejo zaradi izčrpanosti, saj v obdobju pomanjkanja hrane izgubljene energije ne more tako preprosto nadomestiti.

ZDLov-1 v 35. členu tudi določa, da »psov ni dovoljeno brez nadzorstva puščati v prosto naravo. Lastnik je odgovoren za škodo, ki jo njegova žival (pes) prizadene divjadi«. Za to, da bi se zakonodaja spoštovala, so določene tudi globe, in sicer: od 420 do 1.200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez nadzorstva spušča psa v prosto naravo. Zakon o varstvu v 15. členu še določa, da je prepovedano preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali in preganjanje s pogonom, strašenjem ali z nepotrebnim pregonom iz zavetišča in gnezdišča. Za nespoštovanje je zagrožena kazen od 420 do 620 evrov. Vsi, ki torej menite, da se vam godi krivica, ko vas lovec, ki vas zaloti pri tem, ko vaš pes spuščen preganja divjad bodisi po gozdu bodisi po polju, kjer se pasejo recimo srne, vedite, da se pošteno motite.

Če je včasih veljalo, da lahko lovec psa, ki je bil spuščen 200 metrov od hiš ali 50 metrov od lastnika, ustreli, zdaj tega ne sme storiti, lahko pa vas prijavi pristojnim organom. A tu ne gre le za kazni – verjetno ne bi ostali prav ravnodušni, ko bi videli, kako je vaš pes pokončal recimo mladega srnjačka, lisico ali katero drugo žival. Če imamo žival, kot to narekuje zakonodaja, na povodcu, takšne tragedije preprečimo.

Čeprav krivolovci mečejo na lovstvo najslabšo možno luč, na lovce ne bi nihče smel gledati kot na nekoga, ki le pobija živali in grozi njihovemu psu, ki se prosto preganja po gozdu. Le z roko v roki lahko poskrbimo za varnost tako živali kot nas. Če bi pred vašimi vrati lomastil medved in ogrožal vas ter vaše bližnje in bi vam volk poklal ovce v ogradi, divjad pa pogrizla pridelke, bi verjetno tudi vi prosili lovce, naj vam pomagajo in vas zaščitijo, kajne? In razumeti je treba, da je njihova naloga hkrati tudi zaščititi divjad. Zato spoštujte pravila, poskrbite za svojo varnost, ne plašite živali in spoštujte njihovo naravno okolje.