Po ocenah policije in varnostnih služb naj bi se število žensk v narko kartelih v zadnjih treh letih povečalo kar za okrog 400 odstotkov. Ženske pa niso samo na visokih, celo vodilnih položajih, temveč pogosto opravljajo tudi grde posle in, kot pravijo poznavalci, še kako dobro znajo izterjati, kar jim priprada. Večina je kljub temu vodilni položaj zasedla tako, da so v organiziranem kriminalu z drogami nasledile svoje pokojne (večinoma ubite ali zaprte) soproge. V nadaljevanju predstavljamo štiri, ki so – vsaka po svoje – najbolj zaznamovale svetovno narko sceno.
Griselda Blanco – Črna vdova
»Vse, kar dela moški, lahko ženska naredi še veliko bolje – ker je bolj strastna,« je ena izmed izjav Kolumbijke Griselde Blanco, ki se je na vrh enega izmed mafijskih kartelov povzpela v sredini 80 let prejšnjega stoletja, ko je v Miamiju vladala tako imenovana kokainska vročica. H kriminalu je bila Griselda sicer nagnjena že od rane mladosti – že pri 11 letih je ugrabila otroka, - pot pa jo je pozneje iz Kolumbije vodila v Združene države Amerike, kjer je postala organizatorica mreže, ki je uvažala kokain iz Kolumbije ter ga preprodajala po Ameriki. Zaradi tega je, poleg vzdevka 'Črna vdova', dobila tudi naziv 'botra kokaina'.
V svojih zlatih časih je Griselda zaslužila tudi po osem milijonov ameriških dolarjev na mesec, do kultnega statusa pa je prišla zahvaljujoč svoji brezobzirnosti in brezkompromisnosti pri sklepanju poslov. Govori se, da je bila odgovorna za več kot 200 ubojev. Policija jo je leta 1985 aretirala in obsodila na večletno zaporno kazen, po 10 letih življenja v ameriških zaporih pa so jo deportirali v Kolumbijo. Umrla je leta 2012 v uličnem strelskem obračunu v mestu Medelina.
Angie Sanclemente Valencia
Prav tako Kolumbijka Angie je javnosti postala znana potem, ko je zmagala na enem izmed domačih lepotnih izborov. Kruh si je na začetku kariere namreč služila kot fotomodel za spodnje perilo. A lepotno krono je imela v lasti samo dva dni, saj so organizatorji tekmovanja ugotovili, da je poročena, kar je bilo proti pravilom tekmovanja, za nameček pa se je ob prijavi še zlagala, da je samska.
No, zakonski stan ji tako ali tako ni dišal, zato se je kmalu po incidentu ločila in pristala v zvezi z vodjo nekega mehiškega kartela, ki so ga klicali Pošast. On jo je učil in jo uvedel v narko posel, ko sta prekinila razmerje, pa se je podjetna Angie odločila začeti lasten posel z drogo. Pri tem je bila zelo uspešna: brez težav je tihotapila drogo iz Argentine v Anglijo oziroma so to za njo počela dekleta, ki so delala v njeni manekenski agenciji in so redno potovala v Evropo, češ da so jih najeli za modne revije. V resnici je bila to samo krinka za dobičkonosno trgovanje z drogo.
Toda sreča ji je na koncu vendarle obrnila hrbet. Eno izmed njenih manekenk so namreč med carinskim pregledom zasačili z drogo in da bi čim bolj rešila svojo kožo, je zatožila svojo šefico. Tako je Angie končala v zaporu v Argentini, po treh letih pa so jo deportirali v rodno Kolumbijo.
Anel Violeta Noriega Rios
Anel je bila med svojimi sonarodnjaki poznana pod vzdevkoma 'Kraljica zločina' in 'Lepa'. Več let je bila na listi najbolj iskanih zločink Severne in Srednje Amerike, našli in aretirali pa so jo čisto po naključju med preverjanjem prebivalcev v najetem stanovanju v latinsko-ameriški četrti El Monte v Los Angelesu. Riosova je bila vodja 'izpostave' narko kartela 'La Familia' v Združenih državah Amerike in je bila zadolžena za organizacijo in nadzor prodaje metamfetamina, marihuane in kokaina na področju celotnih združenih držav.
Sandra Avila Beltran
Je ena prvih žensk, ki se je prebila v zloglasne vode narko biznisa, s svojim delom pa si je prislužila naziv 'Kraljica Pacifika'. Bila je zveza med dvema zloglasnima karteloma – mehiškim Sinaolom in kolumbijskim Norte del Valle. Svoje delo je opravljala diplomatsko, a tudi zelo odločno.
O tem, kako zelo je bila usmerjena v svoje cilje, priča tudi dejstvo, da je bila dvakrat poročena in to dvakrat s skorumpiranima policistoma, ki ju je zapeljala s svojim denarjem in vplivom na posle z drogami. Toda oba soproga sta končala na enak način – s smrtjo v nepojasnjenih okoliščinah. Ko so leta 2002 ugrabili njenega sina, je bila prisiljena za pomoč zaprositi policijo, ta pa je odprla preiskavo, katere ugotovitve so pet let pozneje privedle do aretacije Beltranove.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV