Poglejmo primer ...
Miha si je za svoje nove hišne ljubljenčke zaželel prav posebno pasmo mačk, ki je v Sloveniji ni bilo mogoče kupiti. Na priljubljenem slovenskem spletnem oglasnem portalu je naletel na oglas, ki je ponujal ravno takšno. Poslal je povpraševanje in izkazalo se je, da neka Britanka ponuja mačke povsem brezplačno, saj sama zaradi hude bolezni ne zmore več skrbeti zanje. V zameno za živali je zahtevala le povračilo stroškov prevoza v višini 140 evrov.
Naš navdušeni ljubitelj mačk je ponudbo z navdušenjem sprejel in nakazal zahtevani znesek prek plačilnega sistema Western Union. Ponudba je bila kljub temu več kot ugodna. Nekaj dni za tem so ga kontaktirali iz logistične službe, ki naj bi mačke prepeljala do Slovenije. Od njega so zahtevali 270 evrov za zavarovanje kosmatega tovora in Miha je poravnal tudi to. Sledil je strošek za posebni kovček za zračni prevoz živali, kar je navrglo še dodatnih 250 evrov ... in Miha je znova segel v žep. Za tem so se oglasili 'britanski cariniki', ki so za prevozno dokumentacijo in karanteno zahtevali 200 evrov in mucke so končno poslali na pot v Slovenijo ... a popotovanja niso preživele. Sreča v nesreči - male 'mrcine' so bile zavarovane in nesojenemu lastniku je pripadala odškodnina v višini 30.250 evrov ... če bi pri določeni banki predhodno poravnal davek v višini 2.600 evrov. Našemu ljubitelju mačk je končno prekipelo. Obrnil se je na ekipo www.varninainternetu.si, kjer so lahko le še potrdili, da gre za klasično 'nigerijsko prevaro', kjer goljufi kupca premamijo z ugodno ponudbo, za tem pa nizajo stroške, dokler žrtev ne uvidi, da jo vlečejo za nos. Izkazalo se je, da so bila vsa elektronska sporočila, ki jih je Miha prejel, poslana iz Nigerije. Primere spletnih prevar si lahko ogledate v naslednjem video prispevku.
Vseeno, če ste kupec ali prodajalec
Opisani primer nikakor ni osamljen in predstavlja le enega od načinov, kako spletni goljufi na lahek način pridejo do denarja neprevidnih uporabnikov interneta. Nepridipravi so v svojih podvigih izvirni, izslediti pa jih je praktično nemogoče. Na spletu vas lahko opeharijo na več načinov:
- Lažne spletne prodajalne, ki se po videzu v ničemer ne razlikujejo od 'pravih' spletnih trgovin. Kupce premamijo s cenovno ugodnimi ponudbami ali akcijami 'dva izdelka za ceno enega'. Žrtev si izbere želeni artikel, nakaže denar, o izdelku pa ni ne duha ne sluha. Na ta način prodajajo vse – od sončnih očal do težke gradbene mehanizacije. V najslabšem primeru kupca poleg izgube kupnine doleti še zloraba številke kreditne kartice in posledično kraja identitete.
- Tudi spletne prodajalne, ki prodajajo ponaredke, kupce premamijo z ugodnimi ponudbami. Navadno so izdelki na videz povsem identični originalom, trgovec pa nikjer ne navaja, da gre za ponaredke. Od izvirnikov se ponavadi ločijo po nizki ceni, kvaliteti ali sumljivih 'tiskarskih škratih' (Adibas, Dolce & Gabbona, Nika ...). Ker si lahko izdelek ogledate le preko fotografij, ostaja edini indikator nizka cena. Če takšen izdelek kupite, bo do vas romal preko carine, kjer ponaredkov niso preveč veseli. Carinski uslužbenci jih bodo vestno zaplenili in uničili. Stroške uničenja lahko v nekaterih primerih nosi celo kupec. Takšna 'pustolovščina' vas tako lahko na koncu stane nekaj 100 evrov, v spodaj priloženi galeriji pa si lahko ogledate, kako prepričljivi so lahko ponaredki. V fotogaleriji so namreč zbrani nekateri ponaredki, ki jih je zasegla slovenska carinska uprava.
- Tvegan je tudi nakup rabljenih artiklov. Mali oglas za rabljen digitalni fotoaparat na oglasnem spletnem portalu je videti povsem pristen, prodajalec pa v njem ponuja rabljen izdelek po ugodni ceni. Kupec nakaže kupnino, prejme lažno potrdilo o odpremi pošiljke, ki ga lahko natisne, in se z njim obriše pod nosom. Izdelka namreč ne bo nikoli videl.
- Če ste se vaših sončnih očal naveličali, jih boste poskušali prodati s pomočjo spletnega oglasa. Tudi tu na vas prežijo goljufi. Z vami v stik stopi zainteresirani kupec, ki se dogovori o podrobnostih nakupa. Pošlje vam bančni izpisek o nakazilu, ki je seveda ponarejen, vi pa mu naivno posredujete izdelek in ostanete brez vsega.
Prelepo, da bi bilo res?
V lanskem letu je več kot pol milijona Slovencev opravilo vsaj en nakup prek spleta. 300.000 jih je nakupovalo v tujih spletnih trgovinah, na največjem slovenskem oglaševalskem portalu pa so uporabniki objavili preko 500.000 malih oglasov. Spletni nakupi so zagotovo enostavna in cenovno ugodna oblika nakupovanja, a kaj, ko z naraščanjem tovrstne ponudbe narašča tudi število lažnih spletnih ponudb in trgovin.
- če je ponudba neverjetno poceni, gre skoraj zagotovo za prevaro. Če je cena izdelka kar polovico nižja od cene pri povprečnih ponudnikih, temeljito razmislite, kako ste na ponudbo naleteli.
- spletnega trgovca vedno preverite. Naziv trgovine in njen spletni naslov preverite v vašem spletnem brskalniku. Bodite pozorni na vtise in izkušnje ostalih uporabnikov te trgovine na raznih forumih. Za nameček preverite, kdo je registriral domeno, kdo je njen nosilec in kdaj je bil omenjen spletni naslov registriran.
- preverite kontaktne podatke prodajalca. Če spletna trgovina uporablja brezplačne elektronske poštne predale (gmail.com, hotmail.com, yahoo.com ...), ali nima kontaktne telefonske številke, bodite še bolj pozorni.
- če je plačilo urejeno preko plačilnih sistemov Western Union ali MoneyGram, ki so namenjeni prenosu gotovine fizičnim osebam, je to znak za preplah. Pred vsakim vnosom podatkov vaše plačilne kartice se prepričajte, da se nahajate na varni spletni povezavi (predpona 'https' v naslovni vrstici brskalnika).
- kadar nakupujete prek spletnih oglasnikov, bodite pozorni na lažna potrdila o nakazilu denarja in pošiljanju artiklov. Na to bodite pozorni tako v vlogi kupca, kakor tudi v vlogi prodajalca.
V vednost in ravnanje
Ne moremo mimo dejstva, da je spletno nakupovanje kljub vsemu v porastu. Še vedno je na spletu mnogo več 'pravih' trgovcev, kot goljufov. Ker je spletna konkurenčnost večja, stroški obratovanja takšnih prodajaln pa nižji kot stroški 'fizičnih' prodajaln, so cene navadno res ugodnejše kot v nakupovalnem centru, da večje izbire sploh ne omenjamo. Vsekakor se poslužujte takšne oblike nakupovanja, vendar se v vsakem trenutku zavedajte, da vam lahko neupoštevanje varnostnih pravil in brezbrižnost pri spletnih nakupih, v trenutku povzroči kup sivih las.
Če mislite, da ste tarča tovrstne prevare, se nemudoma obrnite na www.varninainternetu.si ali na center SI-CERT. Zaradi ugodne ponudbe lahko namreč ostanete brez izdelka, denarja in osebnih podatkov. Se izplača za nekaj 10 evrov prihranka?
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV