Za referenco vzemimo najbolj ’slavno’ filmsko vesoljsko ladjo ’USS Enterprise’. Z novo vesoljsko dogodivščino, ki prihaja na filmska platna, je posadka mladega kapitana Kirka prejela povsem novo plovilo. Tehnologije za izdelavo takšnega medzvezdnega plovila človeška rasa žal še ne poseduje, lahko pa malce improviziramo. Za referenco lahko uporabimo ameriško letalonosilko razred Nimitz George H. W. Bush, ki je edini zadovoljivi približek primerljivega bojnega ’stroja’.
Najnovejša vesoljska ladja Enterprise meri v dolžino dobrih 700 metrov, v višino slabih 200 metrov, premer centralnega ’krožnika’ pa znaša 300 metrov. V primerjavi z vesoljsko križarko meri letalonosilka v dolžino 332 in v širino 77 metrov, vendar je v primerjavi z medzvezdno sorodnico grajena veliko bolj kompaktno, saj je vsak prostor temeljito izkoriščen. Vzemimo, da gradnja vesoljske ladje ustreza gradnji dveh letalonosilk, ki bi ju izdatneje zatesnili in dimenzijsko prilagodili vesoljskim popotovanjem. Za dve plavajoči letalski oporišči je potrebno odšteti deset milijard evrov.
Izdelana na Zemlji, sestavljena v vesolju
Gradnja takšnega plovila bi potekala v Zemljini orbiti. Če predpostavimo, da bi jo gradili podobno kot Mednarodno vesoljsko postajo, bi večje komponente izdelali na Zemlji, jih poslali v vesolje, kjer bi jih počasi sestavili v celoto. Prevažanje tovora v vesolje nikakor ni poceni – zasebno podjetje SpaceX, kot najcenejši vesoljski prevoznik, za kilogram tovora zaračuna 1.400 evrov. Ob predpostavki, da bi Enterprise tehtala kot dve letalonosilki, bi bilo treba prepeljati 228.000 ton tovora, strošek pa bi znašal 319 milijard evrov, in to brez upoštevanja stroškov dela.
Oborožitev, za vsak primer
Glavna ’filmska’ oborožitev posadke kapitana Kirka so fotonski torpedi in laserski topovi. Popolnoma identičnega orožja še ne premoremo, najboljši približki pa so nuklearni izstrelki ’Trident II’ in laserski top, ki ga razvija ameriška vojska. Predhodnica vesoljskega plovila Enterprise je bila oborožena z 38 fotonskimi torpedi, za tolikšno količino Tridentov je treba odšteti 4,7 milijarde evrov in še dodatnih 124 milijonov za prevoz v vesolje. Strošek šestih laserskih topov lahko, skupaj s prevozom, ocenimo na 133 milijonov evrov.
Tudi posadka ne dela zastonj
Nikakor ne smemo zanemariti stroška človeške posadke. Ljudi je treba izuriti, nahraniti in nagraditi za njihov trud. Na takšni ladji bi verjetno delovala tisoččlanska posadka. Strošek urjenja astronavta in njegova pot v vesolje znašata 55 milijonov evrov, pri tisoč astronavtih to skupaj nanese 55 milijard evrov. Če za osnovo vzamemo zadnje poročilo ameriške vojske, ki navaja, da znaša letni strošek vojaka v Iraku milijon evrov, bi vzdrževanje vesoljske posadke veljalo milijardo evrov, prevozi zalog do plovila pa še dodatne tri milijarde evrov.
Skupni strošek materiala, oborožitve in posadke tako znaša približno 400 milijard evrov. In to brez znanstvenofantastičnih sladkorčkov v obliki teleporta, warp pogona, gravitacijske komore, hologramske palube. Veliko? Strošek ustreza polovici proračuna ameriških oboroženih sil za leto 2011 in glede na to, da je vesoljsko plovilo USS Enterprise v prvi vrsti znanstveni laboratorij, bi za ta denar dejansko lahko storili nekaj koristnega.
Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV