Vročinski val pri nas: Novi rekordi?!

Temperatura morja ob slovenski obali je danes 28,1 stopinje Celzija in še narašča, poroča Arso, boja v Tržaškem zalivu je namerila malenkost višjo temperaturo, 28,2 stopinje Celzija. V Bohinju so pri čolnarni namerili temperaturo vode 24.7 stopinj Celzija, na Bledu na Grajskem kopališču pa 25 stopinj Celzija.

Uradne meteorološke meritve, za katere obstajajo zapisi, se v Sloveniji opravljajo od leta 1850. Cerklje ob Krki in Črnomelj sta trenutno dobitnika 'zlate kolajne', saj so tam namerili doslej najvišje temperature pri nas: v obeh 40,6 stopinje Celzija. Ker je ozračje izjemno segreto in se bo do četrtka, ko je pričakovati ohladitev, še segrevalo, bi lahko padli tudi novi rekordi. Andrej Pečenko iz Arso je za 24ur.com dejal, da je včeraj ponekod manjkala le še kakšna stopinja, da bi padli novi rekordi, tako da se utegne nove najvišje temperature morda izmeriti danes ali pa jutri. "Danes je verjetno najbolj vroč dan tega leta, glede na to, da je sonce najvišje, najbolj močno in je najdlje dan. Seveda pa sta julij in avgust lahko še bolj vroča," je dejal. V Ljubljani je bilo doslej sicer najtopleje 6. julija 1950, ko so namerili 38,8 stopinje Celzija.

Segreva se ves svet

Vse višje temperature beležijo tudi drugod po svetu. Na Antarktiki so recimo konec marca letos izmerili najvišjo temperaturo doslej, 17,5 stopinje Celzija, in sicer v argentinski znanstveni bazi Esperanza. Rekordno visoka temperatura na Antarktiki sicer znaša 17,1 stopinje Celzija, namerjena 24. aprila 1961 na novozelandski raziskovalni postaji Vanda.

Antakrtika brez ledu?

Največji ledenik se pospešeno tanjša

Največji ledenik na vzhodu Antarktike, Tottnov ledenik, ki sega šest metrov globoko v morje, dolg je 120 kilometrov ter širok več kot 30 kilometrov, se tali zaradi tople oceanske vode, ki ga obdaja, so še nedavno odkrili avstralski znanstveniki. Za Tottnov ledenik je doslej veljalo, da ga topli tokovi ne dosegajo, a kot so razkrili, so vode okoli ledenika toplejše od pričakovanega, zaradi česar najverjetneje od spodaj talijo led. "Po satelitskih posnetkih smo vedeli, da se ledenik tanjša, ampak nismo vedeli, zakaj," je po poročanju francoske tiskovne agencija AFP dejal vodja ekspedicije Steve Rintoul. "Prišli smo do obličja ledenika in izmerili temperature, ki so bile dovolj visoke, da so prispevale k znatnemu taljenju," je še dejal Rintoul. "In zato je dejstvo, da lahko topla voda doseže ledenik, znak, da je vzhodna Antarktika zaradi podnebnih sprememb bolj ranljiva za spremembe v oceanu, kot smo menili doslej." Ob tem je dodal, da je še do nedavnega veljajo, da je ledena plošča v vzhodni Antarktiki obkrožena z mrzlimi vodami, zato naj bi bila stabilna in naj se ne bi bistveno spreminjala. A znanstvena odprava je odkrila, da so vode okoli ledenika za 1,5 stopinje Celzija toplejše kot na drugih območjih, ki so jih strokovnjaki obiskali v okviru ekspedicije.

Na Arktiki nekoliko počasneje

Čeprav se za Arktiko zaradi globalnega segrevanja počasi bližajo poletja brez ledu, podatki programa Evropske vesoljske agencije (ESA) CryoSat namigujejo, da se to ne bo zgodilo tako hitro. Satelitsko opazovanje arktičnega ledu je namreč pokazalo, da se njegova količina zmanjšuje precej manj kot v preteklih letih. Zaradi dveh hladnih poletij zapored se je lahko arktični led obdržal veliko bolj kot ponavadi, pojasnjujejo znanstveniki. Čeprav je količina ledu trenutno veliko manjša kot na začetku 80. let, ko je znašala okrog 20.000 kubičnih kilometrov, za zdaj še ni dokazov, da so na vidiku dramatične spremembe. CryoSat sicer meri spremembe v površini in debelini arktičnega ledu. Od ustanovitve programa leta 2010 so prve tri jeseni ugotovili zmanjšanje količine ledu po poletnem taljenju. Najmanj ga je bilo jeseni 2011 in 2012 – 5300 in 5400 kubičnih kilometrov. A nato je pridobil na količini zaradi hladnejšega vremena.

Lani rekorde temperature površine oceanov

Posebej zanimiv podatek je med drugim, da je bilo deset najtoplejših let po letu 1880 prav v zadnjih 15 letih. Segrevale pa naj bi se tudi površine oceanov. Leta 2014 so namerili rekordno temperaturo površine oceanov na našem planetu. Analizo so opravili raziskovalci z Univerze na Havajih, ki so hkrati napovedali tudi konec premora v globalni otoplitvi. Zaradi upočasnitve rasti povprečne temperature na Zemlji so namreč nekateri menili, da gre za premor pri globalnem segrevanju.

Površina oceanov sicer vsrka okoli 93 odstotkov toplote, ki nastane pri globalnem segrevanju zaradi toplogrednih plinov v ozračju, velik del odvečne toplote pa naj bi pod površino Atlantskega in Tihega oceana tudi obstal v srednjih globinah. Zaradi tega naj se oceanska površina ne bi tako hitro segrevala, kot naj bi se, vsaj glede na akumulacijo toplogrednih plinov v ozračju. Raziskovalci s havajske univerze v Manoi so ugotovili, da je povprečna temperatura oceanske površine aprila lani znova začela pospešeno naraščati in je presegla do tedaj izmerjene vrednosti: julija je bila tako za 0,55 stopinje Celzija višja od povprečja vse od leta 1890, ko so to temperaturo sploh začeli uradno meriti. V Tihem oceanu naj bi povprečna temperatura dolgoletno povprečje presegla celo za 0,8 stopinje Celzija.