Kdo 'vrtnari' po Marsu?

Na nenavadno krožno strukturo so naleteli znotraj Schiaparellijevega kraterja ob Marsovem ekvatorju. V kraterju s premerom 460 km so sprva zasledili koncentrične krožne tvorbe, ki bi jih lahko oblikovali voda, vulkanske aktivnosti ali močni vetrovi. Medtem, ko so vse tri razlage povsem verjetne, pa imajo težave s pojasnjevanjem temnih tvorb, ki so nastale v zadnjih mesecih.

Vse kaže, da določene predele kraterja zapolnjujejo temne peščene sipine, kar bi lahko pojasnilo nekatere skrivnostne grebene na Marsovi površini. Edino vprašanje je, zakaj in kako se takšen temni pesek kopiči in od kje prihaja. Vodilni raziskovalec na projektu Nathan Bridges je pojasnil, da bodo potrebne nadaljnje raziskave in pregled velike količine visokoločljivostnih fotografij površine rdečega planeta.

S fotografijami jih oskrbuje Marsova sonda orbiter ’HiRISE’ , ki je opremljena z najsodobnejšo kamero. 65 kg težka in 30 milijonov evrov vredna naprava je opremljena s polmetrskim ogledalom in 14 občutljivimi elektronskimi tipali z ločljivostjo 2048 x 128 točk, z višine 300 km pa lahko razloči predmete od velikosti 25 cm dalje. Računalnik na sondi vseskozi obdeluje zajete posnetke in sproti generira praktično neskončno sliko. Teleskop so v vesolje izstrelili 12. avgusta 2005, na sedemmesečni poti pa so posneli še Luno in nekatera ozvezdja in uravnali kamero. V Marsovo orbito je vstopil 10. marca 2006 in pričel z zaviranjem na ustrezno hitrost, ki je trajalo pol leta.

S pomočjo HiRISE so posneli številne spektakularne fotografije, med drugim izjemne podrobnosti površine planeta, robotski odpravi Opportunity in trenutno Curiosity ter oddaljeni Zemljo in Luno.