To je skupno najhujšim serijskim morilcem!

Zahvaljujoč moderni tehnologiji je kriminologom in psihologom uspelo dognati in identificirati, kaj pri posamezniku lahko vpliva na to, da stori hladnokrven umor in ga ponavlja znova in znova, brez obžalovanja, in se tako uvrsti na seznam serijskih morilcev, ter katere lastnostni so skupne serijskim morilcem.

V sodelovanju z dr. Elizabeth Yardley, direktorico Centra za aplikativno kriminologijo na univerzi Birmingham City, je revija Real Crime objavila ključne značilnosti serijskih morilcev.

Kdo je sploh serijski morilec?

Termin serijski morilec je v 70. letih preteklega stoletja uvedel nekdanji direktor FBI-jevega programa za prijetje nasilnih kriminalcev Robert Ressler. Zločini serijskih morilcev se od množičnih umorov razlikujejo predvsem po tem, da se slednji zgodijo običajno na isti lokaciji oziroma so izvedeni brez t. i. obdobij ohladitev. Leta 1998 so v ZDA serijske umore definirali kot »tri umore ali več, ki imajo podobne značilnosti, na podlagi katerih je utemeljeno mogoče predvidevati, da jih je storil isti akter oziroma ista skupina akterjev.«

Glede na Holmesovo tipologijo (Ronald M. in Stephen T. Holmes sta jo opisala v knjigi o serijskih morilcih in nasilnih zločinih) se serijski morilci delijo na dve kategoriji: prvi so osredotočeni na dejanje samo in morijo hitro, drugi so osredotočeni na proces in morijo počasi.

Za prve je glavnega pomena dejanje samo. Nekateri pravijo, da so slišali glasove, ki so jih usmerjali k tem dejanjem, medtem ko 'misijonarski morilci' verjamejo, da so na Zemlji zato, da se znebijo določene skupine ljudi. Tisti, ki se osredotočajo na proces, uživajo v mučenju in ob smrti žrtev.

Nekateri morilci doživljajo seksualno zadovoljstvo ob ubijanju, nekateri doživljajo vznemirjenje, tretji pa so prepričani, da bodo s tem nekaj pridobili. Nekateri hrepenijo po tem, da je usoda nekoga v njihovih rokah in da so oni tisti, ki odločajo o življenju in smrti. »Psihopatstvo je osebnostna motnja in se kaže pri ljudeh, ki so hkrati šarmantni, manipulativni, prestrašeni in občasno nasilni, da prevzemajo nadzor nad drugimi, da bi zadovoljili svoje egoistične potrebe,« razlagajo pri FBI in dodajajo, da je povezava med psihopati in serijskimi morilci v resnici zanimiva in kompleksa. »Vsi psihopati niso serijski morilci, po drugi strani imajo serijski morilci vsaj kakšno lastnost psihopata. Psihopati, ki postanejo serijski morilci, ne cenijo človekovega življenja in so ekstremno hladni v interakciji z žrtvami. To je še posebej značilno za serijske morilce, ki jih žene spolni nagon. Ti izbirajo žrtve, jih zasledujejo, napadejo in ubijejo brez obžalovanja,« pravijo. Psihopatija sama sicer motivov za serijsko morilstvo ne razlaga.

1. Odvisen od moči

Serijski morilci imajo običajno veliko afiniteto do moči in ne občutijo šibkosti, niti ko jih ujamejo in vedo, da je vsega konec. Ljudi okoli sebe radi pustijo v negotovosti, ohranjajo nadzor nad situacijo. Ključne informacije velikokrat zadržijo zase, da pridobijo moč, pozornost in uveljavljajo svojo avtoriteto. Ian Brady, ki je bil obsojen zaradi umora petih otrok s sostorilko Myro Hindley med letoma 1963 in 1965, je recimo uspešno skrival lokacijo žrtve Keitha Benetta pred policisti, s tem pa jih držal v napetosti in ohranjal premoč nad preiskovalci.

2. Manipulator

»Navidezna ranljivost in potreba, da zadovoljijo, je pri serijskih morilcih tehnika, ki se znova in znova izkazuje za uspešno,« navajajo v reviji. »Nekateri najbolj okrutnih in razvpitih serijskih morilcev imajo neverjetno strašljivo sposobnost manipuliranja z okolico, tako da preusmerijo pozornost in krivdo na nekoga drugega, znajo pritisniti na prav gumbe ter s pomočjo raziskovanja medicinske psihologije predstavijo sebe v popolnoma drugačni luči in znajo razložiti razloge za njihovo početje,« še dodajajo.

Doktor Harold Shipman, recimo, je svoj položaj medicinskega strokovnjaka izrabil, da je lahko manipuliral s pacienti in jih prepričeval v zdravljenja. Tako je ustvarjal vtis dobrega zdravilca. Porota ga je spoznala za krivega 15 umorov, detektiv, ki je zadevo po njegovi smrti preiskoval, pa pravi, da je umoril vsaj 215 svojih pacientov med letoma 1975 in 1998. Najverjetnejša številka njegovih žrtev je sicer 250. Kar 459 ljudi je uradno umrlo v njegovi oskrbi, vendar se zanje ne ve, če so njegove žrtve, saj njihovih smrti niso potrjevali tudi drugi zdravniki

3. Egoistični nastopač

Egoistični serijski morilci si pogosto ne morejo pomagati in se hvalijo z grozodejstvi, ki so ji storili, trdi Yardleyjeva. »Pa naj bo to sostorilec, naslednja žrtev ali organi pregona, pa celo sami sebi se hvalijo,« pravi. »Brady in Hindley sta recimo večkrat obiskala grobišča na Saddleworth Moor ter trofejno fotografirala pusto pokrajino kot spomin na svoja grozljiva dejanja.« To je sicer pomagalo, da so ju obsodili, policiste pa je tudi privedlo do odkritja še treh trupel.

Obsojeni britanski serijski morilec Trevor Hardy, imenovan tudi Pošast iz Manchesterja zaradi umorov najstnic v 70. letih prejšnjega stoletja, se je z umori hvalil svojemu mlajšemu bratu, kar je pripeljalo tudi do njegove aretacije.

4. Navidezni šarmer

Serijski morilci naj bi imeli, kot trdi Yardleyjeva, zelo dober občutek za počutje drugih ljudi in njihova čustva. Hitro naj bi zaznali, kdo je ranljiv in katere so šibkosti posameznika, to pa izrabijo sebi v prid, tako da nekoga prepričajo, naj storijo nekaj, česa sicer verjetno ne bi. »Osebo bodo odpeljali na stran, prevzeli nadzor nad situacijo s serijo komplimentov in zdravo pametjo,« pravi Yardley.

Tak primer je recimo Ted Bundy, serijski morilec, ki je malce pred eksekucijo leta 1989 priznal 30 umorov v sedmih državah med letoma 1974 in 1978, čeprav oblasti predvidevajo, da je bilo žrtev še veliko več. Posilil in ugrabil je ženske, potem ko je pridobil njihovo zaupanje. Bodisi je hlinil invalidnost z uporabo protez in oblek, se pretvarjal, da je policist ali uradnik. Številni so ga opisali kot šarmantnega, karizmatičnega in čednega.

5. Neizstopajoči povprečnež

Kot navajajo v Real Crime, je verjetno še najbolj strašljiva lastnost serijskih morilcev ta, da so videti povsem običajno, celo kot najbolj tipičen predstavnik neke skupnosti. »Ne glede na vse je to le način, kako si pridobijo zaupanje, da ga nato zlorabijo na najbolj grozljiv način.Ta taktika je mnogim omogočila, da so se izživljali za zaprtimi vrati.« Fred in Rose West sta, recimo, na prvi pogled delovala kot člana povsem običajne družine. Med letoma 1967 in 1987 je par ugrabljal in posiljeval mlade ženske, deklice, pri čemer sta ubila vsaj 12 oseb, med drugimi tudi družinske člane, nekatere pa celo pokopala na lastnem vrtu. Živela sta v povsem običajni hiši v Gloucesterju v Veliki Britaniji.
V ZDA je bil t. i 'Morilski klovn' politično aktiven v predmestju Chicaga in delal v dobro krajevne skupnosti, celo nastopal na zabavah in dogodkih kot klovn Pogo. V zasebnem življenju, za zaprtimi vrati, je posiljeval in moril mlade fante, njihove posmrtne ostanke pa zakopal kar na parceli, na kateri je stala njegova hiša.

Številne študije so pokazale, da obstaja povezava med serijskimi morilci in zlorabami v otroštvu – psihičnimi, fizičnimi ali spolnimi. Večina serijskih morilcev izhaja iz neurejenih družin, kažejo znake voajerizma vse od otroških let in več kot 90 odstotkov serijskih morilcev je moškega spola. Charles Manson, ki je v dveh nočeh umoril sedem ljudi avgusta 1969, je v intervjujih priznal, da je sovraštvo do drugih otrok čutil že v otroštvu. Prihajal je iz neurejene družine in v otroštvu je doživljal zlorabe. Kljub vsemu so recimo Ted Bundy, kanibal iz Milwaukeeja Jeff Dahmer in Dennis Rader ter nekateri drugi odraščali v zdravem okolju, s podporo družine. V nasprotju s prepričanje mnogih, serijski morilci prihajajo iz zelo različnih okolij in so predstavniki vseh ras. Charles Ng, rojen v Hong Kongu, je z Robertom Lakom pobil mnogo ljudi v Severni Karolini. Derrick Todd Lee, afroameričan, je umoril vsaj šest žensk v Baton Rouge v Louisiani, Coral Eugene Watts, prav tako afroameričan, je umoril pet oseb v Michiganu, nato pa še 12 v Teksasu, nato pa so ga aretirali.

Med množico moških je tudi kar nekaj žensk. med drugimi recimo Aileen Wuornos, ki je na Floridi umorila sedem oseb med letoma 1989 in 1990.

Lahko z rentgenom glave ugotovimo, kdo je serijski morilec?

Nekateri teoretiki so prepričani, da je poškodba prednjega režnja, hipotalamusa in limbnega sistema lahko razlog za ekstremno agresivno vedenje, izgubo nadzora in slab občutek za presojo. Henry Lee Lucas, serijski morilec, obsojen za umor 11 oseb je imel hude poškodbe ravno teh predelov.

Študija možganov na univerzi v Wisconsinu je pokazala tudi povezavo med amigdalo in ventromedialna skorja prednjega režnja (ventromedial prefrontal cortex - vmPFC). Ta predela pretvarjajo negativne stimulacije iz okolja v negativna čustva in negativne odzive. V primeru, ko je povezanost slabša, imajo ljudje nižjo sposobnost empatije in se ne sramujejo svojih dejanj tako zlahka.