Kaj storiti, če srečate medveda?

Kako nevarni so medvedi?

Rjavega medveda (Ursus arctos) lahko srečamo na celotnem območju njegove prisotnosti. Največ medvedov v Sloveniji živi na Kočevskem, Dolenjskem, Notranjskem, Primorskem, v manjših gostotah so prisotni tudi tudi v alpskem in predalpskem svetu Slovenije, občasno pa se pojavijo tudi drugod. Karto medvedove razširjenosti najdete TUKAJ (stran 13, spodaj). Podnevi se medvedi najpogosteje zadržujejo globlje v gozdu, ponoči pa zahajajo tudi na odprte površine. Koliko jih trenutno živi v naših gozdovih, ne vemo natančno; zadnja zanesljiva ocena številčnosti medvedov je bila namreč pridobljena leta 2007 z genetskim vzorčenjem in po tej oceni je v Sloveniji živelo 434 medvedov. Letos na ZGS v okviru projekta LIFE DINALP BEAR znova načrtujejo štetje medvedov s pomočjo genetike, rezultati pa bodo znani prihodnje leto.

Res je, da je medved zaradi svoje telesne velikosti in moči potencialno nevaren človeku, a kot nam je povedal Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije, medved v resnici človeku ne predstavlja takšne nevarnosti, kot večina misli; medvedje se namreč še bolj ’na smrt’ bojijo nas ljudi kot pa mi njih: "Človek je bil medvedu skozi vso zgodovino največja grožnja. Če so medvedi hoteli preživeti, so se zato morali znati izogibati človeku. Skozi evolucijo se je medvedom strah pred človekom le povečeval. Strah pred ljudmi je še posebej prisoten v tako močno poseljeni krajini, kot je pri nas. Medved se zato v veliki večini primerov na daleč izogne človeku. V določenih primerih pa je medved vseeno lahko nevaren, to je predvsem, kadar se počuti ogroženega."

Kdaj medved napade?

Ker človek medvedu torej predstavlja večjo nevarnost kot obratno, se zver v primeru srečanja v večini primerov na daleč izogne človeku. Ljudje se večinoma niti ne zavedajo, da se je v bližini nahajal medved, ker je ta prej zaznal človeka in se pravočasno umaknil. Če medveda zagledamo, ga najpogosteje vidimo pri umikanju. V določenih primerih pa je medved vseeno lahko nevaren, to je predvsem, kadar se počuti ogroženega.

Najpogostejši vzroki za napad medveda

- Pes, ki ni na povodcu, razdraži medveda, nato pa poišče zatočišče pri lastniku (medved mu pri tem lahko sledi vse do lastnika),
- približevanje ranjenemu medvedu,
- če presenetimo medvedko z mladiči,
- če presenetimo medveda, ki nima takojšnje možnosti umika,
- približevanje medvedu med hranjenjem,
- približevanje medvedu, ki je zgubil strah pred ljudmi (habituiran medved).

Čeprav v medijih lahko pogosto zasledimo novice o napadu medveda na človeka, statistike kažejo, da v Sloveniji letno beležimo od nič do dva napada. "To so dejanski napadi, ko pride do fizičnega stika. Nekaj več je bližnjih srečanj z medvedi, ko ne pride do fizičnega stika, vendar ljudje kljub temu verjamejo, da jih je napadel medved; v tem primeru gre za lažni napad. Iz medvedovega obnašanja je zelo težko razbrati ali bo medved sploh napadel. Medved se pri srečanju s človekom lahko postavi na zadnje noge, kar pa ni znak agresivnosti, na ta način le preverja okolico. Lahko tudi kaže znake agresivnosti, vendar gre v večini primerov za prej omenjen lažni napad, katerega namen je prestrašiti in odgnati vsiljivca. Sicer je po obnašanju medveda težko razlikovati, ali gre za lažni ali dejanski napad. V vsakem primeru je dobro vedeti, kako se vesti v taki situaciji, da ne okrepimo medvedove agresivnosti," pojasnjuje g. Stergar.

Kako odreagirati v primeru srečanja z medvedom?

Če medveda opazimo na daleč, je najbolje, da se počasi umaknemo v smeri svojega prihoda in pustimo medvedu dovolj prostora za nadaljevanje poti. Nikoli ne tečemo! Če se nam medved približuje, a nas še ni opazil, z mirnim glasom opozorimo nase in se počasi umaknemo. "Če se znajdemo v neposredni bližini medveda, tudi če gre za medvedko z mladiči, obstanemo, ostanemo mirni in se začnemo počasi umikati v smeri našega prihoda," opozarja g. Stergar. "Pomikamo se počasi, brez hitrih gibov in kričanja. Pomembno je, da medvedu ne dajemo občutka, da ga ogrožamo. V primeru napada se nikoli ne branimo. Najbolje je, da obstanemo ali se počasi uležemo na tla z obrazom navzdol. Najverjetneje se bo medved ustavil in ne bo fizičnega kontakta."

Če se torej odpravljate v gozd, previdnost vsekakor ne bo odveč. Več informacij o tem, kako se obnašati na območju medveda, najdete v ZLOŽENKI.

Odstrel medvedov in volkov v letu 2018

Vlada je na seji konec leta 2017 sprejela odlok o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za obdobje do 30. septembra 2018. V tem času je predviden odvzem 132 medvedov in deset volkov, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.

Obseg predvidenega odvzema medvedov in volkov iz narave zaradi odstrela, izjemnega odstrela, odlova, povoza ali drugih izgub je določen tako, da ne ogroža ugodnega stanja populacije, so pojasnili na ministrstvu.

Odstrel medvedov se v lovsko upravljavskih območjih, ki so v celoti ali delno v osrednjem območju življenjskega prostora medveda, prednostno izvede v pasu 1,5 kilometra okoli naselij, prav tako tudi na lokacijah, kjer pogosteje prihaja do škodnih primerov, ali v njihovi neposredni bližini.

Za medvede se lahko odstrel izvaja do 30. aprila 2018, za volkove pa do 31. januarja 2018 in nato še ves september.

Načrtovalsko obdobje za odvzem medvedov in volkov iz narave za leto 2017 se je izteklo 30. septembra. Do tedaj je bil določen odvzem iz narave 113 medvedov in desetih volkov.

V običajnem naravnem krogu bi naravna selekcija poskrbela za ohranjanje ravnovesja med številom predstavnikov posameznih živalskih vrst, a s poseljevanjem območij in poseganjem v naravno okolje živali smo ljudje močno okrnili samoregulacijske naravne mehanizme in tako je lov postal eden od načinov ohranjanja ravnovesja.

PREBERITE: Resnične izpovedi žrtev napada medveda

PREBERITE: Posnel je svoje srečanje z medvedom!

Na območju Slovenije tako trenutno deluje 416 lovskih družin, združenih v 18 območnih zvez lovskih družin (lovskih zvez), te pa so združene pod okriljem Lovske zveze Slovenije kot zveze vseh lovskih družin na območju RS. V skladu z veljavnimi predpisi je v Sloveniji ustanovljenih 408 lovišč in 12 lovišč s posebnim namenom. Na našem ozemlju deluje okoli 22.000 lovcev.

Odstrel živali

Prostoživeče živali so javna dobrina in kot take jih je treba tudi zavarovati, njihova ohranitev pa je v javnem interesu, je zapisano na spletni strani Lovske zveze Slovenije. Prostoživeči sesalci in ptice, ki štejejo med divjad, so: navadni jelen, damjak, srna, gams, alpski kozorog, muflon, divji prašič, poljski zajec, alpski svizec, navadni polh, nutrija (bobrovka), pižmovka, lisica, rakunasti pes, kuna zlatica in belica, jazbec, poljska jerebica, fazan, raca mlakarica, šoja, sraka, siva vrana. Vsako vrsto divjadi je dovoljeno lovcem loviti v točno določenih lovnih dobah. Število predstavnikov določene vrste, ki jih je pod pogoji, ki jih opredeljuje zakonodaja, dovoljeno ustreliti, se določi z letnim načrtom odstrela.

MOP veliko pozornost poleg uravnavanju populacije posveča tudi drugim ukrepom, zlasti uveljavljanju preventive za zaščito premoženja in ukrepom za zmanjševanje možnosti, da se medved navadi na človekovo prisotnost ter sofinanciranja nadstandardnih zaščit rejcem, ki imajo kljub skrbnemu gospodarjenju ponavljajoče se škode.