Čeprav je bilo kar nekaj takšnih žensk, ki so v roke prijele orožje, je bilo veliko več takšnih, ki so Hitlerjevemu režimu služile iz ozadja in iz lokacij, na katerih si ne bi nikoli predstavljali – iz bolnišnic. »Prve nacistične morilke niso bile paznice v koncentracijskih taboriščih. Bile so zdravnice, medicinske sestre, učiteljice, tajnice,« trdi avtorica knjige Hitlerjeve pomočnice pisateljica Wendy Lower, v svoji knjigi z izvirnim Hitler's Furies: German Women in the Nazi Killing Fields, zgodbo postavlja v bolnišnico, kjer se je po njenem prepričanju začel genocid.
»Prva metoda ubijanja je bila z uspavalnimi tabletami, z injekcijami in stradanje do smrti, prve žrtve pa so bili otroci, posebej tisti, ki so bili telesno ali kako drugače prizadeti,« trdi Lowerjeva, do podatkov naj bi se dokopala preko zgodb, ki so ji jih zaupale preživele zdravnice, medicinske sestre, učiteljice in tajnice, ki so imele veliko in pomembno vlogo v nacističnem režimu. Njihove portrete je objavila prav v svoji knjigi. Nekatere izmed žensk so se za služenje Hitlerjevemu režimu odločile same in brez prisile. Da bi prišle do cilja in napredovale v svoji karieri, so uporabile vsa mogoča sredstva, na 'škodo' se niso ozirale.
Predvideva se, da je približno tretjina žensk nacistične Nemčije, torej približno 13 milijonov žensk, aktivno sodelovalo v številnih organizacijah, inštitucijah in pri aktivnostih v sklopu Hitlerjevega režima, njihovo število pa naj bi do konca vojne še precej naraslo. Točna številka ni znana. Bile naj bi popolnoma enakopravne svojim moškim kolegom, nosile in uporabljale naj bi orožje in zvesto opravljale svoje naloge v vlogah upravnic, mučiteljic in morilk.
Portret Hitlerjeve pomočnice naj bi še najbolj realistično prikazoval takratno situacijo na primeru Liesel Willhaus, soproge enega izmed zagovornikov SS-ovcev. Svojega moža je spoznala prav med služenjem Hitlerju, sicer pa naj bi kar s svojega balkona streljala na Žide, in to vpričo svojih otrok. Po koncu vojnih strahot so začele grozljive zgodbe o Hitlerjevih pomočnicah curljati na dan, večina zločink pa ni nikoli odgovarjala za svoja dejanja. »Najhuje je, da se predvideva, da so bile v to početje prisiljene in se jih na ta način opravičuje. No, resnica je drugačna. Nihče jih ni prisilil, to je bila njihova izbira,« je povedala avtorica.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV