Hitler: Dejstva, ki zgrozijo

Adolfa Hitlerja naj bi leta 1939 nominirali za Nobelovo nagrado za mir. Nominiral ga je švedski parlamentarec E. G. C. Brandt, ki pa je to menda storil za šalo. Bil je strogi antifašist in nominacija Hitlerja je bila pravzaprav satirična kritika trenutne politične situacije. Nominacijo Hitlerja za Nobelovo nagrado so v pismu, poslanem 1. februarja 1939 zavrnili.

Nacistični diktator, ki naj bi imel med drugim le eno modo (v boju naj bi ga ranili, pri čemer naj bi mu poškodovali želodec in eno modo), je seks lutke ukazal izdelati a nemške vojake. Ti so v kontaktu s francoskimi prostitutkami menda množično zbolevali za sifilisom, zato je zanje dal izdelati napihljive seks lutke, ki so jih lahko vselej nosili s seboj in tako lažje prebrodili seksualne krize. Čeprav je bil Hitler kasneje veliki zagovornik arijske rase in nastrojen proti Židom, naj bi bila njegova prva velika ljubezen pri 16 letih prav Židinja. Napisal ji je menda precej ljubezenskih pisem, a je bila njegova ljubezen neuslišana.

Mnogi pravijo, da je bil to le del propagande, drugi pa vztrajno trdijo, da je bil Hitler vegetarijanec. Oblikoval je zakon, ki je predvideval strogo kazen za vsako surovo ravnanje z živaljo. Omejil je lov in testiranje zdravil na živalih, testiranje na živalih v medicinske namene pa je močno zameril Židom. Po drugi strani do ljudi ni čutil ničesar podobnega – poskusi na ljudeh so se 'mirno' izvajali. Najpogosteje so testirali na Židih, pa tudi na Romih, Poljakih in Sovjetih, pa na invalidnih židovskih Nemcih in drugih v koncentracijskih taboriščih v času 2. Svetovne vojne in v času holokavsta. Ujetniki so bili prisiljeni sodelovati. Običajno so se poskusi zaključili s smrtjo, če je imel ujetnik 'srečo', pa je preživel, a s hudimi poškodbami kot trajni invalid. Šlo je pravzaprav za medicinsko mučenje. Na njih so preizkušali nova orožja, se učili raznovrstnih posegov, vadili, kako bi ukrepali pri ranjenem vojaku ... Na homoseksualcih so testirali številne načine, kako bi jih 'pozdravili' homoseksualnosti.

Znašanje nad šibkejšimi

Veliko eksperimentov so izvajali na otrocih, predvsem dvojčkih. Dr. Mengele naj bi izvedel preizkuse na kar 1500 parih dvojčkov med letoma 1943 in 1944 v Auchhwitzu. Študije jih je preživelo okoli 200 posameznikov. Med drugim so proučevali mišice, kosti, transplantacijo živcev v koncentracijskem taborišču Ravensbruck, presajali so kosti s človeka na človek, vse menda z namenom, da bi lahko pomagali ranjenim nemškim vojakom. Secirali in presajali so brez anestezije in tako ujetnikom povzročali grozljive in nepredstavljive muke. Nekega 11-letnega fantka naj bi privezali na stol in mu na nekaj sekund spustili kladivce, da ga je udarilo po glavi, zaradi česar se mu je kmalu zmešalo. Proučevali so hipotermijo (zamrzovanje teles), malarijo in številne druge zadeve, posledica pa so bile gore trupel. Med drugim so na ujetnikih najprej preizkušali, nato pa množično uporabljali tudi strupene pline – v plinskih celicah so za pobijanje zapornikov uporabljali Ciklon B.

Ironično, Hitler naj bi bil goreči nasprotnik kajenja. Vodil naj bi celo prvo protikadilsko kampanjo in se zavzemal za prepoved kajenja na sredstvih javnega prevoza. Za svoje vojake naj bi celo organiziral predavanja o škodljivosti kajenja.

Sam menda nikoli ni vstopil v koncentracijsko taborišče, temveč naj bi se umaknil od umazanih del. Za njim tako niso ostale nikakršne pisne sledi, da bi kdaj ukazal kakršne koli poboje oziroma genocid.