Dve besedi, ki ločita uspešne od neuspešnih

Bernard Roth je prepričan, da že to, kako govorimo, kaže, kako se lotevamo dela in kako zasledujemo cilje, ki smo si jih zadali. Način, kako govorimo, veliko prispeva k temu, kakšno sliko si o nas ustvarijo drugi. Vpliva pa tudi na naše obnašanje. Že če samo dve besedi, ki jih sicer pogosto uporabljamo, nadomestimo z dvema drugima, lahko naredimo velikansko spremembo.

Roth, profesor inženirstva na univerzi Stanford in akademski direktor inštituta za dizajn v Stanfordu Hasso Plattner Institute of Design, v svoji knjigi z naslovom The Achievement Habit predlaga spremembo, ki lahko od neuspeha vodi k uspehu.

1. Zamenjajte 'ampak za 'in'

Kolikokrat rečete recimo 'Želim v kino, ampak moram delati' ali 'Šel bi na pijačo, ampak moram najprej nekaj postoriti doma'? Če samo besedo 'ampak' zamenjate z 'in', naredite velikanski korak.

Ko uporabite besedo ampak, ustvarjate konflikt in včasih izgovor, zakaj se nečesa ne bi lotili. A ta razlog pravzaprav ne obstaja. Mogoče je narediti oboje. Lahko greste v kino IN delate. Lahko greste na pijačo IN nekaj postorite doma. Le način morate poiskati, kako boste oboje izpeljali in si pravilno razporediti čas.

Na podoben način si zastavljajte cilje tudi v službi in tako povečajte vašo storilnost. Manj dela vas bo pričakalo za naslednji dan, optimističen pogled na situacijo pa vam bo dal več energije in zagona ter pozitivno vplival tudi na ljudi okoli vas.

Roth predlaga povsem preprosto vajo: vsakič, ko pomislite, da MORATE nekaj storiti, vsaj v mislih ponovite isti stavek z 'ŽELIM'. »Vaja je zelo učinkovita,« je prepričan. »Pomaga razumeti, da je prav vse, kar počnemo v življenju, pa naj nam bo neko opravilo prijetno ali ne, stvar odločitve posameznika,« pojasnjuje. S tem si lahko marsikdo pomaga že prebroditi težje trenutke v šoli, na faksu. Ko boste naslednjič pomislili, da 'morate' na neka predavanja, si raje recite, da 'želite'. Če bi radi nekoč imeli v žepu diplomo, je to to, za kar ste se odločili in resnici vas ni nihče prisilil – sami si želite. Enako je v službi. Če ŽELITE konec meseca prejeti plačo, potem ste se sami odločili, da boste delali in torej ŽELITE delati. V mislih imejte cilj in ne le trenutno situacijo. Poleg tega pa – če je nekaj neprijetno in naporno, še ne pomeni, da tega ne želimo. Si pa lahko recimo delodajalec o vas ustvari vtis, da vas delo ne veseli in da nimate nobene posebne želje delati zanj, če boste vsakič rekli, da MORATE na sestanek, MORATE na izobraževanje, MORATE delati.

Zagotovo se sprememba ne zgodi čez noč. Potrebno je vaditi. Veliko vaditi. A dolgoročno boste opazili, da boste imeli nenadoma več volje, več energije in boste na vsako situacijo znali gledati bolj pozitivno. Nobena težava ni nerešljiva – rešitev je le treba poiskati. Vi pa imate veliko večji nadzor nad situacijo, kot si mislite, še pravi Roth.