Mnogi pogosto pozabljajo na dejstvo, da v nekaterih predelih Azije, Afrike, Srednjega vzhoda in v več evropskih državah ljudjem ni tuje uporabljati le rok in vode po opravljeni potrebi. V teh predelih so najpogosteje v uporabi stranišča, kjer morate počepniti, po naše 'na štrbunk'. Poleg straniščne školjke je voda in tuš ročaj, s katerim se oseba očedi. Če ste rojeni pod srečno zvezdo, bo zraven morda tudi toaletni papir. Nekateri pravijo, da z opravljanjem potrebe na teh straniščnih ne prihranite le toaletnega paprija, temveč je tudi koristno za zdravje, saj se v tem položaju 'izpraznitveni kanali' naravno odprejo.
Čipka za kraljeve 'riti'
Čeprav toaletni papir uporabljamo vsi, o njegovi pisani zgodovini le redko razmišljamo. Eden prvih predmetov, ki so ga uporabljali za brisanje po opravljeni potrebi je bila lupina morske školjke. Danes nam je to povsem nepredstavljivo, saj ima ostre robove, kar bi bila za naše zadnjice, navajene na mehki troslojni papir, prava nočna mora. Starodavni Grki so uporabljali kamne in koščke gline, eskimi pa mahovno tundro ter sneg. Starodavni Rimljani so si zadnjico brisali z gobami, ki so jih nataknili na palico, vse skupaj pa shranjevali v vrčih, napolnjenih s slano vodo. Prvi, ki so pri higieni poskrbeli tudi za udobje, so bili Vikingi, saj so uporabljali ovčjo volno. Moškost španskih in portugalskih mornarjev se je kazala tudi skozi higieno, saj je bil njihov pripomoček obrabljen končni del vrvi, na katero je bilo privezano sidro. Člani francoske kraljeve družine so svoj kraljevi naziv morali upravičiti tudi v stranišču, zadnjico so si brisali s čipko, medtem ko so ostali Evropejci uporabljali seno, slamo, mah in stare krpe.
Najprej je bila rjuha
Prvi 'uradni' toaleteni papir, ki so ga izdelali za osebno higieno, izvira iz 14. stoletja, ko so kitajski cesarji naročili 90 cm dolge in 60 cm široke rjuhe, kar je brisanje po veliki potrebi precej otežilo. Ni znano, ali so rjuho rezali ali pa so morda imeli nenavadno velike zadnjice. V Ameriki so namesto toaletnega papirja uporabljali kar koruzni storž, saj je bila večina hiš zgrajena v bližini koruznih polj. To se je kmalu spremenilo, saj so ljudje storže raje nadomestili s časopisi in listi katalogov. Leta 1875 se je Američanu J. C. Gayettyju porodila genialna ideja. Začel je izdelovati prvi pakirani toaletni papir v ZDA, nanj pa je natisnil svoje ime. Narejen je bil iz navlaženih rjuh, primešana pa je bila tudi aloja. Kmalu zatem se je na trgu pojavil toaletni papir podjetja Albany Perforated Wrapping Paper ter Scott Paper. Vse to se je dogajalo v času viktorijanskega obdobja v Ameriki, kjer je bilo omenjanje tovrstne osebne higiene sramotno. Proizvajalci na svoj proizvod tako niso več upali natisniti svojega imena, temveč kar ime stranke.
Zanimiva statistika
Danes obstaja približno 5000 različnih podjetij, ki izdelujejo toaletni papir, vsako sekundo pa na vsem svetu ljudje porabimo 2,7 role papirja. Od zgoraj vleče toaletni papir kar 69 odstotkov ljudi, 44 odstotkov si zadnjico briše v njeni smeri in kar dve tretjini jih pogleda, kaj so obrisali. 42 odstotkov ljudi papir prepogne, tretjina zmečka, skoraj desetina naredi oboje, 6 odstotkov pa ga ovije kar okoli roke. Polovica ljudi je vsaj enkrat v življenju namesto papirja uporabilo tudi kaj drugega, odstotek pa je svojo zadnjico obrisal v denarni bankovec.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV