Ali astronavti 'seksajo'?

Mednarodna vesoljska postaja ali ISS (International Space Station) je skupni projekt ameriške, ruske, japonske, evropske in kanadske vesoljske agencije. V teoriji bi jo lahko opisali kot obljuden umetni satelit v nizki Zemljini orbiti, v praksi pa kot skupek večnamenskih modulov, ki so jih pričeli ’vlačiti’ v vesolje leta 1998. Trenutno obratuje že več kot dvanajst let, udeležene vesoljske agencije so za razvoj in izgradnjo namenile vrtoglavih 114 milijard evrov, dnevni stroški obratovanja pa znašajo 6 milijonov evrov, s čimer je ISS najdražji človeški projekt do sedaj.

Tehnološka 'mineštra'

Celotna ISS v dolžino meri 72,8 metra, v širino 108,5, v višino pa 20 metrov. Njena prostornina znaša 837 kubičnih metrov, celotna konstrukcija tehta 450.000 kilogramov. V njej lahko domuje do šest astronavtov, ki potujejo s hitrostjo 7.706 m/s na višini med 330 in 410 kilometrov, Zemljo pa obkrožijo vsakih 93 minut.

Izgradnja Mednarodne vesoljske postaje se je pričela v novembru 1998, ko je ruska raketa Proton dostavila prvi modul Zarya. Modul zagotavlja pogon, krmiljenje, komunikacijo in električno energijo. Od takrat pa do danes so ISS opremili že s 159 komponentami in moduli. Za sestavljanje so porabili 1.000 ur in skoraj 160 vesoljskih sprehodov. Glavni moduli so Zarya, Unity, Zvezda, Destiny, Quest, Pirs, Raziskovalni modul 2, Harmony, Columbus, Kibo, Cupola, Rassvet in Leonardo v bodoče pa si jim bodo pridružili še moduli Nauka, Node in dva znanstvena modula.

Prvi človeški prebivalci so se ’vselili’ novembra 2000, od takrat pa je vesoljska postaja vseskozi obljudena. Na ISS se je zvrstilo 200 astronavtov iz 15 držav. Postajo je obiskalo tudi sedem vesoljskih ’turistov’, ki so za vstopnice odšteli med 15 in 31 milijoni evrov, na postaji pa so ostali od 8 do 15 dni. Najdlje je v vesolju ’zdržal’ ruski kozmonavt Sergei Krikalev, ki je v vesolju preživel kar 803 dni, svoje najhujše trenutke pa je opisal z besedami ’’Vse kar potrebujete za umor sta dva moža, ki ju za dva meseca zaprete v prostor velikosti pet krat šest metrov.’’.

Astronavti sodelujejo v misijah, ki trajajo do šest mesecev. V tem času opravijo 160 delovnih ur tedensko. Tipičen delovni dan se prične ob 6:00 z rutinskimi jutranjimi opravili in pregledom vesoljske postaje. Sledi zajtrk in dnevni sestanek s kontrolo poleta. Po sestanku je na sporedu obvezna dnevna rekreacija, za tem pa delovna opravila do 13. ure. Po urici za kosilo ponovno sledijo obvezna rekreacija in dnevna opravila. Večerja in sestanek posadke ob 19:30 in spanje ob 21:30.

Kdor misli, da na vesoljsko postajo in astronavte ne deluje zemljina gravitacija, se moti. To, kar na postaji občutijo astronavti je zgolj posledica nenehnega prostega pada – ISS v svoji orbiti vseskozi pada. Zato so nenehno potrebni orbitalni popravki. Poleg škodljivih učinkov breztežnosti, ki slabijo kostno in mišično maso, pa so astronavti izpostavljeni sevanju, stresu in morebitnim trkom z vesoljskimi odpadki.

Zasebnosti ni ravno veliko. Vsak od šestih prebivalcev postaje ima svoj mali 'brlog'. V zvočno izoliranem gnezdecu so spalna vreča, osebni računalnik, bralna lučka, predal za oblačila in odlagalna mesta za osebne predmete. In za vse, ki ste kdaj morda sanjarili - seks je na Mednarodni vesoljski postaji prepovedan.

Na ISS vzdržujejo podobne atmosferske razmere kot so na Zemlji, kisik in vodo pa pridobivajo iz pripeljanih zalog ali pa s pomočjo številnih sistemov, ki omogočajo reciklažo obeh življenjsko pomembnih sestavin.

Ko zakruli želodec je na vrsti hrana. Večina zalog hrane je vakuumsko pakirana v plastične vrečke. Ladijski jedilnik ni ravno cenjen s strani posadke, najbolj pa so veseli pošiljk svežega sadja in zelenjave z rodnega planeta. Vsak član odprave si sam pripravlja dnevne obroke. Na postaji je vedno na voljo ameriška, ruska in japonska hrana. Večina hrane je dehidrirane in jo je potrebno zmešati z vodo, vsa hrana pa je lepljiva – drobtinice in ’pobegli’ ostanki hrane bi lahko usodno poškodovali prezračevalne sisteme in občutljivo opremo.

Če ne morete brez prhanja, ISS ni pravi kraj za vas. Posadka skrbi za osebno higieno s pomočjo vodnega curka, vlažnih krp, milo pa hranijo v posebnih tubah. Zaradi varčevanja z vodo uporabljajo suhi šampon in ’jedilno’ zobno pasto. Za opravljanje male in velike potrebe imajo na voljo dve stranišči. Pravzaprav gre za malce večji nastavek, kamor astronavti prisesajo svojo zadnjico, za uriniranje pa uporabljajo dodatno ’sesalno’ cev s posebnimi nastavki. Obe pripravi ustvarjata podtlak, da izločki ne bi prosto zaplavali po postaji. Vse tekočine prečistijo in predelajo v pitno vodo … pa na zdravje!

Zakaj sploh ’zapravljamo’ denar

Mednarodna vesoljska postaja je namenjena znanstvenim raziskavam, opazovanjem in proizvodnji v vesolju. Služi tudi komercialnim, diplomatskim in izobraževalnim namenom, obenem pa služi kot prevozna in vzdrževalna vmesna postaja za bodoča potovanja na Luno, Mars in asteroide. Nenazadnje pa je ISS odraz mednarodnega sodelovanja, ko različni narodi združijo izkušnje, znanje in sredstva v doseganju skupnega cilja. Iz tega vidika je postaja odličen kažipot za bodoče projekte v vesolju in na Zemlji.

Na ISS opravljajo znanstvene poskuse, ki jih zaradi okoliščin ni mogoče izvajati nikjer drugje. Vesoljski poskusi zajemajo področja astrobiologije, astronomije, anatomije človeškega telesa vključno z vesoljsko medicino, raziskav materiala, fizike in meteorologije. Obenem preučujejo sociološke in zdravstvene vidike bivanja v vesolju.

Vesoljska postaja tudi nudi osnovo za raziskovanje možnosti za vesoljska potovanja. Na njej preizkušajo sisteme, ki bodo potrebni za dolgotrajne odprave na Luno in Mars. S tem beležijo izkušnje, opravila, popravila, zamenjavo in vzdrževanje tovrstnih sistemov in zbirajo potrebne izkušnje za bodoče projekte.

Na virtualni sprehod po ISS pod vodstvom nekdanje poveljnice Sunite Williams, se lahko podate v videu.



 Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!