Alexander Graham Bell ni izumil telefona. Samo ukradel ga je. 

Idejo telefona je imel skoraj neznani briljantni italijanski izumitelj Antonio Meucci. Meucci s eje rodil leta 1808. Študiral je mehansko inženirstvo, leta 1830 pa se je preselil na Kubo, kjer je preučeval možnosti zdravljenja z elektrošoki.  

Nekega dne je do njega prišla ženska, ki jo je bolel zob in na boleče mesto ji je pritrdil žico ter skozi njo spustil elektriko. Seveda vse skupaj ni pomagalo pri bolečem zobu (ravno nasprotno), je pa krike nesrečne ženske Meucci slišal kot da bi bila ženska v isti sobi. Tako je ugotovil, da se lahko zvok prenaša po žici. Ker je vedel, da ima revolucionarno idejo se je leta 1850 preselil v New York. Ker pa ni znal angleško in je bil reven, je imel velike težave pri predstavitvi svojega izuma.   

Ko je ostala njegova žena priklenjena na posteljo je izdelal povezavo s katero je lahko komuniciral z njo iz drugih delov hiše in ha poimenoval 'govorni telegraf'. Ker si ni mogel privoščiti 250 dolarjev (v današnji valuti okoli 7.000 evrov) za patent, je poslal prototip in vse svoje zapiske na Western Union v upanju, da bi financirali njegovo revolucionarno idejo. Leta 1874 je, ko so ga vztrajno zavračali, zahteval nazaj svoje zapiske in prototip, a so mu dejali, da je vse izginilo. Dve leti kasneje je Bell, ki je bil zaposlen pri Western Union in je delal v istem laboratoriju kot Meucci, dal prošnjo za patent za telefon. Meucci je Bella tožil in bi verjetno tožbo dobil, a je umrl pred samo razsodbo leta 1889.  

Leta 2002 je tudi ameriška vlada dala priznanje Meucciju in ga priznala kot očeta sodobne komunikacije. Tako je dobil Meucci vendarle zadoščenje, pa čeprav 113 let po njegovi smrti.