8 največjih skrivnosti našega planeta

Znanstveniki verjamejo, da je bil naš planet ob nastanku pred 4,5 milijarde let suha skala. Ob tem se torej pojavlja vprašanje, od kod se je torej vzela življenjsko pomembna tekočina – voda? Nekateri ugibajo, da je nastala iz medzvezdnega sistema pred 4 milijardami let, drugi so prepričani, da jo je lahko povzročilo razbitje ledenih asteroidov ob prehodu v Zemljino površino. Kakor koli že, uradno nastanek vode na našem planetu še vedno niso uspeli pojasniti, v tančico skrivnosti pa je vse skupaj zavito prav zato, ker je iz tega obdobja ostalo precej malo kamnin za preučevanje in pridobivanje dokazov o tem sila pomembnem pojavu.

Legendarno Zemljino jedro še vedno ni povsem raziskano. Že vrsto let buri domišljijo in je navdih pisateljem in znanstvenikom, pa tudi producentom, ki se trudijo svojo predstavo o tem že vrsto let prenesti na filmsko platno. Kako dobro jim to uspeva, ne zna povedati nihče, saj dejansko ni znano, kaj se skriva globoko pod nami. V 40. letih prejšnjega stoletja so bili znanstveniki prepričani, da so se približali razkritju te skrivnosti in da bo kmalu znano vse. Na primeru meteorita so proučevali ravnovesje mineralov v jedru. Bili so prepričani, da nikelj in železo, ki ju niso zaznali v zemeljski skorji, zagotovo izhajata iz jedra, a so se njihove raziskave pozneje izkazale kot netočne. Jedro je bilo namreč presvetlo, zato so se ponovno znašli na začetku: pri špekulacijah.

Kako je prišla Luna?

Je Luna res nastala ob trku Zemlje in neznanega planeta, velikega kot Mars? To je le še eno v nizu vprašanj, ki muči znanstvenike. Nobena izmed teh teorij sicer ni sprejeta pri vseh strokovnjakih, saj naj bi imeli obe izredno veliko napak. Na primer, kemični sestavi kamnin na Zemlji in na Luni se tako ujemata, da je povsem mogoče sklepati tudi, da je luna nastala iz Zemlje in torej ni posledica trka, tako pa ni vpletenosti tretjega planeta. Mogoče je tudi, da se je mlada Zemlja hitro vrtela okrog svoje osi ter tako okoli sebe razpršila dovolj kamenja, iz katerega je potem nastala luna. Možnosti je veliko, na znanstveno dokazano teorijo pa bomo najverjetneje še dolgo čakali.

Kako je nastalo življenje?

Še vedno ni jasno, ali je življenje nastalo na Zemlji ali v medzvezdnem prostoru in ga je na naš planet prinesel meteorit. Najosnovnejše sestavine življenja – aminokisline in vitamine – so namreč našli v ledenih zrncih znotraj asteroidov v najbolj ekstremnih pogojih za življenje na Zemlji. Ena izmed največjih preprek biologije je odkrivanje načina, kako se je iz teh delcev oblikovalo življenje. Zelo oteževalna okoliščina je dejstvo, da ni fosilnih sledi prvih prebivalcev našega planeta, ki so bili najverjetneje izredno primitivni, kot so denimo bakterije.

Od kod prihaja kisik?

Za naš obstoj se moramo zahvaliti cianobakterijam, mikroskopsko majhnim bitjem, ki so pomagala pri radikalnem preoblikovanju Zemljine atmosfere. Te bakterije so iz svojega organizma kot odpadek izločale kisik in tako z njim prvič napolnile ozračje pred približno 2,4 milijardami let. Vendar pa to nikakor ni bilo stabilno stanje. V ostankih kamnin se namreč jasno vidi, kako je raven kisika tri milijarde let nihala in se končno stabilizirala pred 541 milijoni let. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali so za kisik, ki ga vdihujemo, zaslužne cianobakterije ali je za to kriv kakšen drug dejavnik.

Pojav kompleksnega življenja v kambriju, 4 milijarde let po nastanku Zemlje, predstavlja poseben mejnik v zgodovini našega planeta. Nenadoma so se namreč pojavile živali z možgani, očmi in srcem. V tem obdobju, ki je trajalo od 543 milijona let pred našim štetjem do 488 milijona let pred našim štetjem, se je vse razvijalo hitreje kot v katerem koli danes znanem planetarnem obdobju. Kot razlaga tega fenomena se je pojavil skok v raven kisika, ki se je zgodil tik pred kambrijsko eksplozijo, a tudi ta ni pojasnjen.

Tanke plošče iz kaljene skorje trčijo na površini Zemlje in ustvarjajo prizore prekrasnih sončnih zahodov v gorah ter nasilne vulkanske izbruhe. Geologi pa še vedno ne vedo, kdaj so se začele tektonske plošče premikati, ker je večina dokazov uničenih. Le peščica drobnih mineralnih zrn, cirkonov, je preživela 4,4 milijarde let in bi torej lahko pomagali pri razkrivanju odgovora na vprašanje, kako so nastale skale in kako je prišlo do premikanja tektonskih plošč, a vendar geologi še vedno ne vedo, kako so se pravzaprav sploh oblikovale.

Bomo kdaj lahko z gotovostjo napovedovali potrese?

Podobno kot danes napovedujemo vreme, lahko morda znanstveniki nekoč začnejo špekulirati o napovedovanju potresov. Zaenkrat je točno napovedovanje potresov nemogoče, saj se je izneveril celo največji eksperiment na tem področju, ki je trajal debelih 12 let. Geologi so takrat napovedali potres v Parkfieldu v Kaliforniji, za katerega so predvidevali, da se bo zgodil leta 1994, a se je dejansko zgodil deset let pozneje, torej leta 2004. Ena izmed največjih ovir pri napovedovanju potresov je dejstvo, da geologi še niso uspeli ugotoviti, zakaj pravzaprav sploh pride do podrivanja tektonskih plošč.