5 snovi, ki povzročajo največje zasvojitve na svetu

Nutt in drugi eksperti, ki proučujejo vpliv najrazličnejših substanc na človeško telo, možgane, so kot najbolj nevarno in zasvojljivo substanco označili heroin. Gre za opiat, ki močno zviša nivo dopamina v možganih, s čimer uporabniku povzroči občutek lagodja, sproščenosti, lajša bolečine, na splošno pa močno upočasni delovanje organizma, zaspanost, nezanimanje za okolico in uporabnik hitro postane odvisen od te substance. Pri uporabi heroina hitro pride do predoziranja in s tem tudi do smrti, saj je količina, ki je smrtna, le petkrat večja od tiste, ki jo uporabnik potrebuje, da se počuti omamljen.

2. Alkohol

Alkohol je ena najbolj razširjenim substanc, ki povzročajo odvisnost. Ima velik vpliv na delovanje možganov in povzroča dvig nivoja dopamina v možganih. Večjo količino alkohola kot posameznik uživa, bolj se nivo dopamina dviga. Kar pri 22 odstotkih ljudi, ki popijejo prvi kozarec alkohola, pride do odvisnosti, Po ocenah WHO je recimo leta 2002 več kot 2 milijardi ljudi uživalo alkohol, v letu 2012 pa je zaradi posledic alkohola umrlo okoli 3 milijone ljudi. Gre za substanco, ki hitro zasvoji in povzroča velikansko škodo telesu.

Kokain učinkuje kot stimulans osrednjega živčnega sistema in zaviralec apetita. Povzroči abnormalno aktivacijo možganov. Po nekaterih ocenah naj bi med 12 in 40 milijonov ljudi po svetu uživalo kokain, leta 2009 pa je bila vrednost kokaina na svetu ocenjena na 75 milijard dolarjev. Eksperti so jo označili za tretjo najbolj zasvojljivo drogo. 21 odstotkov tistih, ki poskusijo kokain, razvije odvisnost od te substance. Po učinku je podoben metamfetaminu, ki postaja vse bolj dosegljiv, in amfetaminu.

4. Barbiturati (uspavala)

Barbiturati so več dolgo veljali za glavno skupino uspaval. Prvi derivat barbiturne kisline z uspavalnim delovanjem so sintetizirali že leta 1903. Ob zaužitju se upočasni delovanje možganov, uporabnik čuti močno pomirjenost, zaspanost. Zaradi številnih neželenih učinkov so jih sčasoma izpodrinile varnejše učinkovine, na primer benzodiazepini. Ob manjšem odmerku barbiturati lahko povzročijo občutek evforije, odmerek pa je lahko hitro prevelik in povzroči zastoj dihanja in posledično smrt. Odvisnost od barbituratov je bila nekoč bolj razširjena, ko so bili bolj dostopni, ko so jih zamenjala varnejša uspavala, pa se je uporaba zmanjšala.

Težava pri barbituratih je tako zelo ozka terapevtska širino (razlika med toksičnim in terapevtskim odmerkom), kar pomeni, da zelo hitro pride do preodmerjanja, ki vodi do blokade dihanja. Na voljo ni noben specifičen protistrup, ki bi deloval pri preodmerjanju. Barbiturati povzročijo že po krajšem jemanju telesno in duševno zasvojenost, zaradi česar so pristali na četrtem mestu lestvice najbolj zasvojljivih substanc na svetu. Spanec se na začetku terapije sicer podaljša, vendar bolnik kmalu razvije toleranco in pri enakih odmerkih zdravilo že po 8-10 dneh več ne deluje.

5. Nikotin

Nikotin je sestavina tobaka, ki povzroča zasvojenost. Ko nekdo pokadi cigareto, pljuča hitro absorbirajo nikotin, ki nato potuje do možganov. Nutt je z ekipo nekaj sodelavcev nikotin sicer postavil na komaj 12. mesto lestvice, a številni verjamejo, da je treba to substanco uvrstiti precej više na lestvici. Več kot dve tretjini Američanov, ki so prižgali prvo cigareto, so v nekem trenutku postali redni kadilci po ocenah WHO pa naj bi leta 2030 letno zaradi kajenja oziroma posledic kajenja umrlo okoli 8 milijonov ljudi širom sveta.