10 stvari, ki bi jih o ženskah moral vedeti vsak moški!

Nevropsihiatrinja dr. Louann Brizendine s kalifornijske univerze v San Franciscu pravi, da med spoloma obstajajo biološke razlike, ki močno vplivajo tudi na različno obnašanje moškega in ženske. Prav zato pogosto prihaja do nerazumevanja določenih reakcij in odzivov, ki so morda včasih moškim celo popolnoma nerazumljivi. V svoji knjigi The Female Brain je nevropsihiatrinja razkrila deset najbolj ključnih značilnosti žensk, ki bi jih moral poznati vsak moški.

1. Spremembe razpoloženja so odvisne od cikla

Vsak moški bi se moral zavedati, da so ženske v nasprotju z njimi ciklična bitja. Njihovo razpoloženje namreč močno določa menstrualni cikel. Da je najhujše obdobje takrat, ko jih pesti predmenstrualni sindrom – PMS (pri kar 80 odstotkih žensk), so izkusili že mnogi moški in se zato tega tudi dobro zavedajo, številni pa ne vedo, da na ženske vpliva cikel prav vsak dan v mesecu. Raven hormonov se v njihovem telesu in možganih nenehno spreminja, kar pa vpliva na razpoloženje, raven energije, občutljivost …

Okrog deset dni pred menstruacijo, tik pred ovulacijo, so ženske v razcvetu. Takrat nastopi njihov najbolj ploden cikel, ko so bolj nagnjene k iskanju spolnih priložnosti, za kar poskrbita visoka raven estrogena in testosterona. Tako se takrat oblečejo bolj zapeljivo, so bolj samozavestne in polne energije. Teden dni pozneje se situacija spremeni. Takrat pride do povišane ravni progesterona, hormona, ki deluje podobno kot pomirjevalo. ’’Takrat bi se ženska najraje zavila v odejo in ob toplem čaju brala dobro knjigo,’’ je za Live Science pojasnila dr. Brizendine. Še teden dni pozneje pa lahko upad progesterona žensko naredi občutljivo, jokavo in razdraženo.

Pri večini žensk je njihovo razpoloženje najslabše 12 ali 24 ur pred začetkom menstruacije, kar poimenujemo predmenstrualni sindrom (PMS). ’’Ta del potrebuje razumevanje, saj takrat ne ravnajo ravno na podlagi svoje svobodne volje,’’ pojasni dr. Brizendine.

Ženska intuitivnost je bolj biološke kot mistične narave, je prepričana dr. Brizendine. Skozi evolucijo so ženske urile svoje sposobnosti za intuitivnost, saj so skrbele za potrebe otrok – toplina, hrana, disciplina – pri čemer so morale pri majhnih otrocih prepoznavati že prve znake, da so vedele, kako jim ustreči in pomagati. Prav zato je po mnenju nevropsihiatrinje jasno, zakaj se ženske na testih, pri katerih je treba razbrati neverbalno govorico, vedno odrežejo bolje kot moški. Ta sposobnost ni omejena le na vzgojo otrok, ampak dobro prepoznavajo govorico telesa tudi pri drugih. Tako ženska, ne samo da si hitreje zapomni videz posameznika, ampak bolje prepoznava neizgovorjena sporočila, ki jih ljudje izražamo preko obrazne mimike, drže telesa in tona glasu.

3. Izogiba se agresiji

Dobro znano je, da pri moških stresne situacije pogosto izzovejo agresivni odziv, ženske pa se takim situacijam raje izognejo. Anne Campbell z univerze Durham meni, da se je nežnejši spol že od nekdaj izogibal fizični agresiji, saj so bili otroci najbolj odvisni prav od njih. V starih časih nabiralništva in lovljenja je bila ključna moška vloga, da so moški širili svoje gene, ženska pa, da je ostala živa, saj je morala roditi in vzgojiti otroke. ’’Ne gre za to, da ženske niso agresivne, to kažejo na drug način,’’ je za Live Science pojasnil evolucijski psiholog Daniel Kruger z univerze v Michiganu. Ženske po njegovem mnenju uporabljajo bolj posredne oblike soočenja, kot so pogajanja, manipulacija ali zavezništvo.

4. Na bolečino in strah se odzove drugače

’’Študije preučevanja možganov so skozi zadnjih deset let pokazale, da so ženski možgani bolj občutljivi na bolečino in strah. Tako ženske doživljajo večji odziv na stres in ga težje prenašajo,’’ pojasni Debra Bangasser iz otroške bolnišnice v Philadelphii, ki je pred kratkim opravila raziskavo molekularnih sprememb v možganih, objavljeno v publikaciji Molecular Psychiatry. Čeprav ima občutljivost na stres lahko nekatere pozitivne učinke – povzroči, da je posameznik bolj fleksibilen in previden – pa v primeru, da je dolgotrajen, škodi. Takšne raziskave bi lahko pojasnile, zakaj so ženske bolj nagnjene k depresiji, posttravmatskemu stresu in drugim anksioznim motnjam.

5. Sovraži konflikte

Ženske so močno občutljive tudi na medosebne odnose, zato se izogibajo konfliktom. ’’Zanje so ti neznosni,’’ pojasni dr. Brizendine. ’’Količina kemikalij, ki poplavijo njene možgane med konfliktom – še posebej če gre za konflikte v intimnem razmerju – je takšna kot pri napadu.’’ Prav zato se lahko pogosto zgodi, da ženske želijo stvari priti do dna, saj je zanje pomanjkanje odziva z druge strani neznosno. Mlado dekle bo tako vložilo veliko truda v to, da bi razpoznalo signale in mimiko dečka, ki jo zanima, medtem ko so moški manj nagnjeni k temu. Po njenem mnenju je negativni odziv boljši kot to, da ne dobi odziva.

6. Z lahkoto izgubi voljo do spolnosti

Ženska spolna sla je veliko bolj odvisna od čustev kot moška, prav zato ženska tudi hitreje izgubi voljo do spolnosti. ’’Da je ženska pri volji za spolnost, sploh pa da lahko doseže orgazem, se morajo določeni deli v njenih možganih izključiti. A veliko impulzov iz okolja lahko ta del možganov ponovno vključi,’’ razloži dr. Brizendine. Ženska tako lahko zavrne spolnost z moškim, ker je jezna ali ker mu ne zaupa. Njeno spolno slo pa močno zavrejo tudi nosečnost, skrb za majhnega otroka in menopavza (čeprav nekatere ženske med spremembami doživijo nasproten odziv).

Moški se morajo zavedati, da na žensko med nosečnostjo močno vplivajo hormoni. V prvih osmih tednih nosečnosti se v njenem telesu dvigne raven progesterona, zaradi česar postane omotična. Progesteron deluje kot uspavalna tableta, zaradi česar bo že zgodaj utrujena in bo imela manj energije. Sicer pa nekatere ženske še trdijo, da so bile v nosečnosti pozabljive in da so po njej začele popolnoma drugače razmišljati. Kot je pokazala študija, leta 2002 objavljena v American Journal of Neuroradiology, se med nosečnostjo ženski možgani res skrčijo za 4 odstotke in so manjši vse do nekaj mesecev po porodu, a kaj je posledica tega, še ni jasno. Nekateri raziskovalci menijo, da v nosečnosti pride do sprememb v možganih, ki pomagajo spremeniti možgansko vezje, da se vzbudi materinsko obnašanje. Razvoj tega vezja naj bi se nadaljeval še po rojstvu otroka.

Raziskava univerze Tufts pa je pokazala, da se pri ženski sproščajo materinski hormoni, tudi če se ne ukvarja s svojim biološkim otrokom. Prav to bi lahko bil vzrok za močno povezavo, ki se lahko vzpostavi med starši in posvojenimi otroci. Ena izmed zadnjih študij pa je še ugotovila, da obstaja povezava med težavami s spominom in nosečniškimi hormoni.

8. Materinski možgani

Ženska potrebuje varnost, saj se takoj po rojstvu spopade s psihičnimi, emocionalnimi in družbenimi spremembami, pri katerih potrebuje pomoč. ’’Ker se toliko stvari spremeni, takrat potrebuje okolje, v katerem so druge stvari predvidljive,’’ pojasni dr. Brizendine. Tudi skozi evolucijo so bile ženske samohranilke redkost. Okrog mlade mamice je bilo vedno dovolj ljudi, ki so ji pomagali pri vzgoji otrok, saj takrat potrebuje veliko podpore, ne samo zaradi nje same, ampak tudi zaradi otroka. Njena sposobnost prepoznavanja in odzivanja na otrokove potrebe lahko vpliva tudi na otrokov živčni sistem in temperament, je pokazala ena izmed raziskav.

Pri tem pa ji k sreči pomaga tudi mati narava, in sicer najbolj z dojenjem, ki deluje pozitivno tako na otroka kot nanjo. Dojenje pomaga zmanjševati raven stresa in na žensko deluje pomirjujoče. Ena izmed raziskav kaže, da ima na ženske možgane podoben učinek kot kokain. Kljub vsemu pa lahko prekomeren stres doječe matere moti nastajanje laktaze.

9. Dvakrat gre skozi puberteto

Nihče si ne želi vnovič skozi puberteto, a ženske gredo skoznjo dvakrat, le da drugemu ciklu rečemo menopavza. Takrat hormonske spremembe ne povzročijo le naglih sprememb razpoloženja in slabšega fizičnega počutja, sprožijo tudi neprijetna vprašanja glede njene identitete.

Menopavza se začne s prvo fazo, imenovano perimenopavza, ki nastopi okrog 43. leta starosti in doseže svoj vrh pri 47 ali 48 letih. V tem obdobju tudi moški doživljajo hormonske spremembe, a veliko blažje kot ženske. Nežnejši spol lahko zaradi neprijetnih vročinskih valov in drugih simptomov v tem času postane muhast kot najstnice. Menopavza traja pri ženskah različno dolgo, navadno od dve do devet let, to obdobje pa izzveni po 52. letu starosti.

10. V zrelih letih obožuje tveganja

Ko se spremembe počasi končajo, telo preklopi na svojo naslednjo fazo, ko ženski možgani dobijo nov zanos. Čeprav moški z leti pokažejo večji interes za odnos, pa je zrela ženska ravno nasprotno pripravljena tvegati konflikt – še posebej če je njeno gnezdo prazno. Še vedno bo motivirana, da pomaga drugim, a njen fokus se bo morda z bližnje družine preselil na lokalno skupnost. Občutila bo tudi močno željo, da zase in za svojo kariero po letih, ko je skrbela za druge, naredi nekaj več. Svoje novo razpoloženje navadno pokaže s potovanji, s tem, da se vrne v šolske klopi, in podobno. Za večino žensk tako velja, da so njihova 50. leta tista, ko dobijo željo po avanturah in po novih izkušnjah v življenju.