Sovražni govor: 'Slovenci nismo zavozili. Če že, je zavozila zahodna družba kot celota'

Nam lahko za začetek malce podrobneje opišete Projekt IMSyPP? Kako bo v prvi vrsti pripomogel k temu, da bodo komentarji pod spletnimi novicami in forumi "okolju prijaznejši"?

Evropski projekt IMSyPP je del evropskega programa za socialno pravičnost. Pri projektu skušamo pridobiti celostno sliko sovražnega govora na spletu, ki bo služila kot podlaga za avtomatsko detekcijo, zajezitev, ozaveščanje ter krojenje politike in regulacije na področju sovražnega govora. Pri projektu se problematike sovražnega govora lotevamo na multidisciplinaren način. Združujemo strojno učenje, računalniške družbene vede in analizo diskurza za podporo pri podatkovnem pristopu k regulaciji, preprečevanju sovražnega govora in ozaveščanju o njem. Projekt koordiniram na Odseku za tehnologije znanja Instituta ''Jožef Stefan''. Poleg raziskovalcev Instituta ''Jožef Stefan'' pri projektu sodelujejo tudi Univerza v Benetkah Ca’Foscari, Univerza na Cipru, belgijsko podjetje TextGain in italijanska agencija za nadzor nad telekomunikacijami AGCOM.

V dobi interneta povratna komunikacija poteka v realnem času, ljudje se oglašajo pod novicami, pišejo po forumih ... Gre za nekakšno sodobno obliko pisem bralcev, ki pa so bila nekoč pred objavo "cenzurirana" oz. so morala iti skozi uredniško sito. Bo vaš sistem opravljal nekaj podobnega, torej da bi takoj ne le prepoznal, pač pa tudi izločil sovražni govor ali ga vsaj ustrezno označil?

Moderatorji spletnih forumov in komentarjev pod novicami imajo zelo veliko dela, da preberejo komentarje, ter identificirajo in odstranijo tiste, ki so neprimerni. Pri projektu IMSyPP na Institutu ''Jožef Stefan'' razvijamo modele za slovenščino, italijanščino, angleščino in nizozemščino, ki bodo avtomatsko označili komentarje, ki morda vsebujejo sovražni govor. Moderatorji se bodo torej lahko hitreje osredotočili na problematične komentarje, saj jim normalnega nevtralnega komentiranja ne bo treba prebirati. Enako pomembno je delo projektnih partnerjev s ciprske univerze, ki se ukvarjajo s teorijo diskurza. Oni iščejo nove poti za zamejitev sovražnega govora v obliki protiargumentov in alternativnih argumentov.

Sicer drži, da Kazenski zakonik RS (KZ-1) omenja sovražni govor oz. predvideva sankcije za javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti, pa vendar se zdi to bolj kot ne papirnati tiger, saj so le redki posamezniki, ki medijsko niso izpostavljeni, za tovrstno početje sankcionirani drugače kot s prepovedjo komentarja na strani. Kje vidite rešitev? Da se lahko ljudje na spletu predstavljajo le s svojim pravim imenom in priimkom? Bi to rešilo velik del problema?

Razlogov, zakaj je sovražnega govora na spletu več kot drugod, je več. Uporabniki so skriti za anonimnostjo, po drugi strani pa je komunikacija brezosebna in govorci niso direktno soočeni. Pomembno vlogo imata tudi dostopnost medijev in hitrost širjenja sporočil. Na internetu se imajo priložnost virtualno srečati ljudje, ki se želijo zaplesti v debato. Zato pogosto nimamo priložnosti, da bi žaljive komentarje preslišali in da bi zvodeneli, ampak se v debati krepijo.

Kaj je razlog za porast sovražnega govora? Nekaznovanost? Spletna anonimnost? To, da ljudje živijo vedno slabše? Slaba vzgoja? Kako je na vse skupaj vplivala pandemija covida-19?

Izsledki naše raziskave na slovenskem Twitterju za obdobje zadnjih treh let kažejo, da se delež žaljivega govora zelo počasi povečuje, a ne drastično. Nagovarjanja k nasilju med vsemi tviti skoraj ni zaznati. Se pa je v času koronavirusa več kot podvojila količina slovenskih tvitov – v času spomladanskega zaprtja se je dnevna količina slovenskih tvitov skoraj početverila. Tukaj moram poudariti, da na Twitterju vsebin nihče ne bere naključno, ampak da smo tam vpeti v tesneje povezane skupnosti. Določeni deli omrežja pa imajo lahko znaten delež sovražnosti.

Kaj sovražni govor pove o nas? O naši družbi? Kje smo "zavozili"?

Naše raziskave kažejo, da Slovenci nismo zavozili. Če že, je zavozila zahodna družba kot celota. Primerjave med pojavnostjo sovražnega in žaljivega govora med slovenskimi, italijanskimi in angleško govorečimi družbenimi omrežji ne kažejo bistvenih razlik. Res je zaznati majhen porast žaljivih vsebin, ne pa pozivanja k nasilju. 

Kako vi vidite slovenske medije v luči sovražnega govora? Številni politiki obtožujejo določene medijske hiše, da denimo spodbujajo neprimerno vedenje. Kakšna je odgovornost medijev v tem primeru?

Nismo analizirali slovenskih medijev.

Slovenija je specifičen primer. Imamo predsednika vlade, ki v slogu nedavnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa na družbenih omrežjih pogosto širi nestrpnost, čeprav se zdi, da se svojih rasističnih in podobnih opazk niti ne zaveda. Takih primerov je sicer veliko, ta je pač najbolj očiten. Politiki bi morali dajati zgled, tako pa samo še dodatno napajajo sovraštvo in delijo ljudstvo. Je torej porast sovražnega govora samo odraz naše politike, ki se ni zmožna poenotiti niti v časih, ko so pred nami veliki izzivi?

Večina vsebin na slovenskem Twitterju je povezana s politiko. Za razliko od izpostavljenosti masovnim medijem v preteklosti je na internetu vse prikrojeno okusu posameznega uporabnika, tudi izbor novic in zadetki spletnih brskalnikov. To vodi v krepitev stališč posameznikov, kar sčasoma povečuje polarizacijo. Podobne trende opažamo tudi v drugih državah in jezikih, glede tega Slovenija ni specifičen primer.

Kakšna je po vašem mnenju primerna, predvsem pa vzgojna kazen za sovražni govor?

V okviru projekta preučujemo sprožilce sovražnega govora. Izkazalo se je, da direktna konfrontacija povečuje polarizacijo, konfliktnost in negativna izražanja. Preučujemo strategije odgovarjanja na sovražne objave, ki bi polarizirane debate preusmerile v mirnejši in bolj kulturen dialog.

Smo Slovenci bolj papeški od papeža ali nismo dovolj občutljivi na sovražni govor? Ga prepoznamo? Marsikdo rasizem, homofobijo in podobno še vedno razume kot svobodo govora ...

Pogovor o sovražnem govoru ter s tem povezana različna mnenja in usklajevanje kriterijev niso specifični za Slovenijo. V sklopu projekta IMSyPP naši anotatorji ročno označujejo sto tisoče tvitov in komentarjev v družbenih medijih. Te podatke uporabljamo za učenje modelov strojnega učenja. Stranski produkt pa je analiza ujemanja med anotatorji (znotraj različnih jezikov in narodnosti), ki kaže na zelo podobne nivoje strinjanja. Glede meje med rasizmom, homofobijo ipd. ter svobodo govora potekajo debate po vsem zahodnem svetu in tako je prav, temu se reče demokracija.