Trenerka mehkih veščin Nina Dušič-Hren: ''Predavati začnejo takoj in nezavedno dajejo vtis, da nimajo prav pomembne stvari za povedati''

Kaj so glavne vrline odličnega retorika?

Sama v prvi vrsti vedno preverim, ali me je oseba na odru naučila nekaj novega, uporabnega. Zame je to nastop, vreden poslušanja. Pa če je bil govornik sključen, imel mašila in ne vem kaj, to ni tako pomembno. Hujše mi je, ko pride nekdo natreniran, na koncu pa me pusti ravnodušno, saj je bil brez ''pametnega'' sporočila. Ampak roke je pa znal uporabljati! Kaj to pomaga poslušalcu?

Ste trenerka mehkih veščin. Lahko v nekaj stavkih razložite, kaj to pomeni?

To pomeni, da učim predvsem veščine, ki se jih v šoli nismo učili. Po mojem mnenju pa so ravno te veščine odločilnega pomena v življenju. Dober primer je komunikacija – če bi se ljudje zavedali, da si lahko z nekaj urami dodatnega izobraževanja na področju komunikacije olajšajo življenje, se naučijo, kako podajati mnenje, kako se pogajati, bi v življenju, verjamem, dosegli več ciljev in bili bolj zadovoljni, saj bi se razumeli z večino ljudi.

Slovenci smo bili v preteklosti ponižen in celo hlapčevski narod. Nedavno je slovenska golfistka, ki se je preselila v ZDA, dejala, da so v Sloveniji ljudje premalo samozavestni in ne dovolj odločni, da bi uspeli, v ZDA pa so ji najprej vcepili miselnost, da je najboljša golfistka na svetu. Je to neke vrste tudi vaše delo? Kaj je prvi nasvet, ki ga daste ljudem, ki so nesamozavestni?

Vau, to vprašanje me je pa zelo presenetilo. Res je, ljudje na odru so precej skromni, kar se kaže s pogledi navzdol in s tem, da sploh ne počakajo na tišino v prostoru. Predavati začnejo takoj in nezavedno dajejo vtis, da nimajo prav pomembne stvari za povedati, saj govorijo, medtem ko drugi še klepetajo. Super je, če nekaj sekund stojimo v tišini, preden začnemo, in s tem pokažemo, da se na odru počutimo udobno.

Velikokrat opazim, da udeleženci res potrebujejo veliko pohval in spodbude in potem se jim ob tečaju hitro odpre. Največkrat naredi razliko, ko se naučimo, kako strukturirati govor. Ko enkrat dobijo ''šablono'', se hitro počutijo bolj samozavestne, dobijo potrditev, da se tako to dela in zasijejo.

Po drugi strani pa je pozitivna stran tega, da so ponižni, da pridejo na tečaj. Večina se npr. sploh ne zaveda, da so dobri govorci (npr. TED govorniki) zelo veliko vložili v to znanje in imeli zasebne coache.

Kako zelo je samozavest povezana s samokritičnostjo? Marsikdo je zelo strog do samega sebe, kar je po eni strani dobro, po drugi pa nas to zavira. Drži?

Težko posplošujem. Mislim, da vsi poznamo ljudi, ki so ''zdravo'' samozavestni in premorejo samokritiko, kot tudi tiste, ki mejijo na narcisoidnost. Take, ki jim ne moreš nič reči, saj nas takoj napadejo z opravičevanjem in iskanjem razlogov, zakaj so to naredili tako, kot so, npr.: ''Veš, danes nisem spila kave, drugače pa to vedno naredim ...'' Kolikokrat se vam je zgodilo, da ste nekomu povedali, kaj si mislite, in vam je on odvrnil: ''Hvala za feedback!'' in utihnil. S tem je pokazal spoštovanje do vašega truda in pokazal, da je vzel v zakup. Verjetno ne prav pogosto? Zato je treba iti k meni na delavnico komunikacije (smeh).

Kaj pa trema? Tremo imajo, pravijo, tudi izkušeni govorci in javne osebnosti, čeravno so javnega nastopanja in pritiska vajeni.

Moj sosed je igralec in me je poučil, da je trema nujna, zato da prepoznamo pomembnost dogodka. Če pogledamo fiziološko, nam dejansko adrenalin omogoči globoko koncentracijo in predanost ter energijo. Potrebno je le, da se treme ne poskušamo znebiti, saj je tako ali tako tam z razlogom, ampak postanemo z njo prijatelji in jo uporabimo! Zaplavamo z njo in se veselimo nastopa.

Nam je samozavest dana ali je priučena?

Verjetno oboje in hkrati odvisno od osebe. Pri svojem sinu opažam, da je že pri slabih dveh letih zelo odločen in samozavesten. Verjamem pa, da s socializacijo pri nekaterih včasih pohodimo to samozavest, saj večinoma otroke učimo tega, kako se podrediti – pravilom, zahtevam okolja – in se ne ukvarjamo toliko s tem, da bi jih naučili prepoznavati svoje potrebe in iskati načine za njihovo zadovoljitev. Če fant joka, ga učimo, naj neha, in ga ne spodbujamo, naj se izrazi do konca. To je seveda grozno posploševanje, ki ne vem, ali je sploh dobro, da sem si ga dovolila, saj ne velja za vse.

Kdo sploh je samozavestna oseba?

Zame je ''zdravo'' samozavestna oseba tista oseba, ki ve, v čem je dobra in se zaveda tudi v čem ni. Ničesar od tega tudi ne skriva in se zna distancirati od mnenj drugih ljudi. Od povratne informacije vzame tisto, kar se ji zdi tisti trenutek relevantno, ostalo pa je ne prizadene.

Javni nastop oz. nastop pred večjim občinstvom je za človeka zagotovo ena najbolj stresnih situacij. Kaj se pravzaprav dogaja v takšni situaciji s človekom?

Mislim, da je vsak od bralcev že kdaj občutil potne dlani, zardevanje, hitrejše bitje srca in cmok v grlu. Občutek, da smo v nekakšnem balončku. Ko pa pridemo z odra, sploh ne vemo točno, kaj se je dogajalo. Največkrat gre za to, da to ni pogosta situacija in tudi ko gremo prvič skočit s padalom, občutimo podobno. Pa vseeno nekateri delajo tečaj in ponavljajo to izkušnjo, npr. moj mož, in potem tega sčasoma ne občutijo kot slabo stvar, ampak kot prijetno ščemenje. No, enako se vam lahko začne dogajati pri nastopanju, le ponavljati ga je treba.

Pogosta napaka ljudi, ki govorijo, je, da (nevede) uporabljajo mašila, kot so medmeti, 'mislim', 'pač' ipd. Spomnim se reklame za pralni prašek, v kateri kandidat za službo v pisarno nevede vstopi z madežem na srajci, ki šefa povsem okupira in mu preusmeri pozornost. Mašila, podobno, pozornost ljudi preusmerjajo drugam. Kako se tega najlažje znebimo?

Enemu tečajniku sem rekla, naj posluša svoj posnetek nastopa in prešteje mašila. Od trenutka, ko je dojel, da jih je izrekel več kot 100, se je nadzoroval na vsaki kavi, med pogovorom z mamo in namesto mašila 'ammm' utihnil. Uspelo mu je v tednu dni in odpravil je mašila!

Dober nastop je pogosto ključen za uspeh. Lahko imamo še tako dobro idejo, izdelek ali storitev, a če tega ne znamo dobro predstaviti, je možnost za uspeh precej manjša.

Komentar ni potreben. In potem naj mi nekdo reče, da se mu zdi 100 evrov za eno uro, v kateri predelamo nastop, drago in nedostopno? Zaradi tega pa lahko dobiš ogromno novih strank in investicijo si povrneš že s prvim naročnikom!

Kako se mora posameznik pripraviti na razgovor za službo, da bo deloval karseda prepričljivo?

Ko imam delavnice za študente, jih pozovem, naj se najprej sami vprašajo, česa si želijo. Na kaj bodo pristali in kaj jim je pomembno? Bolj ko se bodo zavedali svojih želja, lažje jih bodo komunicirali in hitreje bodo našli pozicijo, ki je za njih ustrezna. Nima smisla, da študiramo najbolj ''zaželjene'' odgovore, ki nam jih ponujajo na spletnih straneh, saj bomo po tednu dni lahko nezadovoljni mi, ker smo skrbeli samo za to, da dobimo službo, ne pa za to, kakšna sploh bo in tudi delodajalec, ker ne bo skladnosti med odgovori na intervjuju in realnostjo. Moj mož je na razgovoru za IBM povedal, da ne mara avtoritete. Doma nisem vedela, ali bi tepla njega ali sebe, da nisem še njemu povedala, ''kaj je pomembno'' na razgovorih. Ko pa je dobil službo, sem dojela, da ne morem več učiti o tem, kaj je treba, saj je vsak drugačen in vsako podjetje išče določen tip človeka. Najpomembneje je torej, da ne lažemo.

Na vaših delavnicah posameznike pripravljate na nastope. Po vaših opažanjih, katere napake ljudje delamo najpogosteje?

Najpogostejša napaka je zagotovo začetek govora. ''Najprej bi se rada zahvalila vsem, ki ste prišli'' ali ''Lep pozdrav še iz moje strani''. Na tečaju zato posvetimo del dneva za urjenje izjemnih začetkov govora, ko počakaš na tišino in potem izstreliš ''Ne vem, če veste, ampak ...''

Kako pomembno je, da sta ubrana besedna in telesna govorica? Namreč pri javnem nastopu (žal) bolj kot naše besede štejeta naša mimika in ton.

Najbolj pomembno. Saj se takoj pokaže, ali oseba vsebino zares živi ali le govori. In tudi, če se celo življenje ukvarjamo le z neverbalno komunikacijo, bomo to zelo težko zaigrali. Zato se na mojih tečajih ukvarjamo predvsem z vsebino – da vsak nauči občinstvo tiste stvari, ki jim bodo zanimive – in le malo s tem, kje kdo stoji in kakšno mimiko ima. Razen nasmeha, nasmeh je pomemben in pokaže, da samo radi na odru.

Kako preživljate čas v karanteni? Delate in izobražujete od doma? Zdaj je idealen čas, da ljudje izpilijo svoje govorniške sposobnost, da vadijo in delajo na sebi. Večina nam na družbenih omrežjih ponuja vaje za telo, nam lahko vi vajo za govor? Trening javnega nastopanja oz. retorike je vendarle bolj vaja, kot pa teorija.

Absolutno. Najprej sem cel mesec počivala in tudi večini ljudi predlagam, da izkoristijo ta čas zase in si ne nakopljejo prehitro novih ciljev. Kdaj v celotni življenjski delovni dobi bomo imeli domače počitnice cel mesec? (smeh) Ne vem, morda pa sem samo jaz tako rada v pižami. No, nato sem si spet zaželela delati in sem začela z online delavnicami in ponujam enake storitve kot prej!

Kaj si želite, da bi vedeli na začetku svoje karierne poti, pa niste?

Da bi se takoj izobrazila o prodaji. Zadnja leta namreč poučujem tudi prodajo pri Grow Adriatiku in od takrat je tudi moj posel zares stabilen. Ne gre torej samo za retoričen nastop, obstajajo tudi prodajne veščine, ki jih je dobro osvojiti, če se lotevate svojega posla. Odkar vem, kaj je glavno na sestanku, kako se pripraviti in kako se pogajati, sem pri prodaji še bolj samozavestna in prepričljiva.

So vaše delavnice samo za ''začetnike'' ali tudi za bolj izkušene govorce in prodajalce?

Komentar izkušenega predavatelja pove svoje: ''Navkljub moji 15-letni praksi kot predavatelj, sem se naučil ogromno in sem hvaležen, da sem prišel!'' Nekaj takega je zapisal. Meni je pomembno, da pridejo ljudje, ki se radi učijo in so pozitivni, glede predznanja pa mi je vseeno.