Petra Zore: "Vsak trenutno hrepeni le po lajkih in followerjih, medtem ko so odnosi med ljudmi velikokrat zaigrani"

Vaše življenje se je verjetno precej spremenilo po nastopu v oddaji Znan obraz ima svoj glas, potem ko so vas opazili tudi številni slavni glasbeniki, ki ste jih tako prepričljivo imitirali. Kako se je ta medijska pozornost odražala v vašem delovnem okolju, torej v šoli, med učenci, ki so oz. imajo slavno učiteljico?

Priznam, da sem že med oddajo imela kar razburkano življenje. Najprej priprave na oddajo, potem vse vaje, da sem speljala nastope, in potem še moja učiteljska služba ter vse obveznosti, ki sem jih imela s svojim bandom Bomb Shell. Še sama se kdaj čudim, kako mi je vse to uspelo. A kljub vsemu je na moji šoli vladala majhna evforija, zato sem si rada vzela čas in učencem razkrila tudi kakšen delček nastopov, ki so me potem za vikend čakali v oddaji. Tako da so bili moji učenci kar malce privilegirani. Vesela sem, da sem svoj razred peljala tudi na ogled generalke zadnje oddaje. Bili so noro navdušeni.

Kakšna učiteljica ste? Ali če vprašamo drugače, kako bi vas opisali vaši učenci?

Priznam, da sem stroga, a prijazna učiteljica, čeprav me otroci mogoče ne dojemajo kot strogo. Ne maram prepirov med učenci, zato jih ustavim v kali. Veliko dam tudi na dobro energijo in kemijo, saj vem, da ljudje v otroštvu beležimo ene najlepših spominov. In prav zaradi tega skušam učencem pričarati kar se da lepe šolske dni.

Kako težko je kombinirati glasbeno kariero in poučevanje, če odmislimo obdobje korone, ko ste bili glasbeniki prikrajšani za nastope in kot učiteljica za poučevanje v razredu? Življenje glasbenikov je namreč bolj ali manj nočni posel, poučevanje v osnovni šoli pa jutranjo-dopoldanski, ko večina glasbenikov še spi. Kako ohranjate svežino, energijo?

Oder in nastopanje mi veliko pomenita. Vesela sem, da imam okoli sebe fante iz banda in nam je vsem prioriteta nastopanje, takrat dobimo čudežno energijo. Noben ni več utrujen in vsi hrepenimo po super nastopu. A večji problem je, ko po nastopu adrenalin popusti. V naši ekipi imamo super poskrbljeno, da me na nastope in z njih spremlja šofer, tako da sem, ko je šlo včasih časovno za nohte, da pridem v službo, spala v avtu, med vožnjo. Priznam tudi, da me fantje razvajajo in tako pridem zadnja na nastop in prva zapustim prizorišče, tako mi vsaj priskrbijo kakšno minuto spanja več.

Nedavno ste s svojo skupino Bomb Shell izdali novo navdihujočo skladbo z naslovom Vsi smo ljudje. Pa če zaenkrat pustimo besedilo in sporočilnost ob strani, pravite, da ste vrnili k bluesovskim zvokom. Vam je torej obdobje korone kot skupini spremenilo glasbeni izraz?

V tem koronskem obdobju smo se veliko pogovarjali in prišli do spoznanja, da bi želeli ohraniti in še bolj poudariti bandovski zvok, ki je hkrati naša prednost tudi v živo na koncertih. S skladbo Vsi smo ljudje smo stopili korak nazaj k dobremu staremu bluesu, kar pa ne pomeni, da bodo tudi naslednje skladbe mirne in bluesovske. V bodoče lahko pričakujete prave glasbene bombe z naše strani.

Kaj torej lahko pričakujemo od drugega albuma in kdaj bo na 'prodajnih policah'?

Drugi album bo še boljši od prvega. Dali smo še več sebe in se spustili z vajeti. Bo zelo energičen in pisan. Na njem bodo skladbe s pridihom funka, bluesa in našega pop rocka. Cela zmešnjava, a lepo povezana v celoto, kot paleta barv pri slikarju, ki se nato zaključi v lepi sliki. Še nekaj skladb zaključujemo in se nadejamo, da pride album v začetku naslednjega leta. Pred tem pa vam bomo seveda predstavili še kakšen svež singel.

Omenjena skladba govori o strpnosti in ljubezni med ljudmi, o tem, da ima vsak svojo zgodbo. Kaj najbolj pogrešate v svetu, pri ljudeh? Če bi lahko spremenili eno stvar, katera bi to bila?

Rada povem, da sta v skladbi zapisana moje poslanstvo in vodilo skozi življenje. Domači, ki me poznajo, vedo, da imam rada pozitivo in nasmeh na ljudeh. Pogrešam iskrenost ljudi. Vsak trenutno hrepeni le po lajkih in followerjih, medtem ko so odnosi med ljudmi velikokrat zaigrani.

Kaj pa najbolj pogrešate na slovenski glasbeni sceni?

Na slovenski sceni pogrešam priložnosti za nadobudne glasbenike. Vse prej kot glasba ljudi zanimajo druge stvari. Pri nas smo fokusirani na glasbo, stvari, povezane z njo, pa v našem taboru kdaj tudi trpijo, zato se na veliko trudimo, da dvignemo tudi ta nivo.

Kdaj se je rodila vaša ljubezen do glasbe oz. kaj jo je prebudilo v vas? Vaša družina namreč ni glasbeno usmerjena ...

Odkar pomnim, sem pela. Starši so me bolj usmerjali v šport kot v glasbo, a nekako sem bila že od otroštva prilepljena na radio in vse glasbene televizijske oddaje.

Za seboj imate številne odrske nastope. Nam morda lahko zaupate kakšno smešno oz. zabavno zgodbo, ki se vam je zgodila na koncertu ali v zakulisju snemanja oddaje Znan obraz ima svoj glas?

Z bandom Bomb Shell se nam je zgodilo kar nekaj smešnih stvari. Ena izmed njih je bila, da sem na odru izgubila ravnotežje in imela dve možnosti. Ena, da se naslonim na nove bobne našega bobnarja, druga pa, da enostavno padem na tla. Izbrala sem drugo in polepšala večer vsem navzočim ter svojemu bandu.

Na oddaji ZOISG pa si bom najbolj zapomnila nastop, ko sem imitirala Anastacio in Erosa Ramazzottija. Ta točka mi je zelo veliko pomenila in bila sem nerealno nervozna pred nastopom. Celo toliko, da se mi je minuto pred nastopom vlila kri iz nosa, tako da smo zadnjo minuto pred začetkom nastopa porabili za to, da prikrijemo nezgodo.

Kako se kot pevka spopadate s težavami sluha?

Za seboj imam že tri operacije. Iskreno je po vsaki moj sluh še slabši. Fantje poznajo moj problem, zato skrbimo, da pred vsako vajo uporabim zaščitne čepke, slušalke.

Pravite, da navdih za skladbe dobivate na semaforju, pri rdeči luči. Zakaj menite, da ste takrat tako umetniško navdahnjeni? 

Ne vem, zakaj to. V vsem dnevu, ki ga imam, dobim največ idej za skladbe ravno v avtu. Tam imam tudi svoj blokec in kaj hitro, ko se utrne ideja, jo zapišem. Seveda na rdeči luči semaforja.

Mnogi so prepričani, da nimate pravih ustnic. Sami ste dejali, da vam celo zdravnica nekoč ni verjela. Kako se spopadate s tovrstnimi komentarji, kritikami, ki pogosto niso na mestu?

Tako je, mnogi mi tega ne verjamejo. A vse na meni je naravno, kakor me je obdarila mati narava. Priznam, da imam trdo kožo. Ne motijo me komentarji ljudi, ki jih ne poznam in oni ne poznajo mene. Bolj bi bila prizadeta, če bi me z negativnimi komentarji zasuli moji prijatelji ali družina, ljudje, ki mi veliko pomenijo. Srečo imam, da me oni neizmerno podpirajo.

Na kaj ste v življenju najbolj ponosni in po čem želite, da si vas ljudje zapomnijo?

Ponosna sem, da sem pozitivna oseba, ki širi takšno energijo tudi naprej, rada imam lepe trenutke, dobro glasbo in dobro hrano. To sem jaz in vesela sem, da tudi svoje poslušalce navdušim s svojimi glasbenimi stvaritvami. Vsak si želi, da si ga zapomnijo kot dobro osebo, in tako je tudi v mojem primeru. Če jim bosta všeč še moja glasba in moj band, pa še toliko boljše.