Nina Donelli: ''Marsikdo ima o meni napačno predstavo''

Kako se današnja Nina razlikuje od Nine z začetka kariere?

Zelo! Veliko bolj sem samozavestna, odločna in brez dlake na jeziku. Najbolj sem se naučila, da se znam postaviti zase, in res sem hvaležna za vse, kar sem dala čez, ker mi je bila marsikatera težka stvar življenjska lekcija. 

Česa ste se vseh teh letih naučili? Kaj so vas naučili vaši oboževalci?

Bolj kot to, da so me oboževalci kaj naučili, bi rekla, da sem hvaležna vsakemu, ki me spremlja, posluša, podpira, ker je to razlog, zaradi katerega stopim na oder.

Kilometrino na odrih ste začeli nabirati že zelo zgodaj. Brez koga ne bi prehodili poti, ki ste jo?

Zagotovo ne brez podpore domačih. Marsikdo misli, da je moje življenje enostavno. Čeprav se nimam nad čim pritoževati, sem se že marsikaj naučila in velikokrat ni bilo najlepše. Tukaj se res zahvaljujem svoji družini, ki mi že ves ta čas stoji ob strani!

Kaj je vaš ultimativni glasbeni cilj kot glasbenica?

Tukaj bi rekla, da stojim trdno na tleh, zadovoljna sem, da ustvarjam glasbo, in želim, da tako tudi ostane, poleg vsega pa, kot že vsi vedo, sem aktivna tudi v poslovnem svetu.

Kdaj ste se sploh navdušili nad petjem in kaj vas je tako navdušilo nad glasbo, da ste se ji v celoti posvetili?

Že kot majhna deklica. Že v vrtcu sem imela svojo majhno klaviaturo in mikrofon in sem prirejala koncerte svojim domačim doma v dnevni sobi. Potem pa je vse skupaj nekako raslo z mano, bila sem v glasbeni šoli, kasneje pa sem začela obiskovali ure solo petja. Pomembna prelomnica je bila, ko sem spoznala Dušana Bačića in začela z njim tudi sodelovati.

Pojete v hrvaščini. Kaj ima tujina, tuj trg, česar slovenski morda nima?
Sama ne vidim razlike – glasba ne pozna meja. In tudi, ko sem se sama odločila oziroma pokazala željo, da bi rada pela v hrvaščini, sem imela 13, 14 let in kot majhna deklica nisem razmišljala o tem, da bom imela večji trg, niti v tej smeri, da bi lahko imela od tega večjo korist. Preprosto je bila to moja želja, ki se mi je z vztrajnostjo uresničila.

Vaši starši ideji o hrvaščini sprva niso bili pretirano naklonjeni ...
Starši nad tem res niso bili preveč navdušeni, sem pa vesela, da so me vseeno podprli, in mislim, da sta oba ponosna name, kar mi ogromno pomeni.

Kaj si želite, da bi vedeli na začetku svoje glasbene kariere, pa niste?

Veliko stvari. Mislim, da bi bilo marsikaj drugače, če bi začela zdaj. Predvsem s takšnim razmišljanjem in karakterjem, kot ga imam ta trenutek. Ampak mislim, da v življenju mora biti tako. Z leti in z izkušnjami se učimo. Vsakemu pa bi rekla, da ko si nekaj želi, naj vztraja. Ko si nekaj želimo in v to verjamemo, nam bo uspelo!

Zakaj Nina Donelli in ne Nina Vodušek?

Preprosto zato, ker se mi moj priimek ni zdel primerno umetniško ime. Samo Nina pa tudi nisem želela biti. In tako smo izbrali umetniško ime Donelli. Na začetku je bilo nenavadno, zdaj pa sem se res tako navadila, da sem včasih prej Donelli kot Vodušek.

Kako pomemben je za vas videz in kaj vam predstavlja pojem "lepote"?

Je pomemben, ampak sem tudi dosti sproščena glede tega. Ko je treba, se uredim, sem pa zelo rada doma in v trenerki in brez ličil, prav tako grem včasih po opravkih v isti opravi. (smeh) Menim, da se lepota ne skriva v perfektnem outfitu in make upu, ampak v nas samih. Vsak je lep, vsak je poseben in prav tu mislim, da v današnjem času puncam manjka samozavesti. 

V novi skladbi pojete, da poroka ni dobra ideja. Je takšno tudi vaše osebne mnenje?

Ne. Prvo kot prvo, s partnerjem se moraš imeti rad, s poroko ali brez. Glede same poroke pa bi jaz tako rekla – če si je želiš, zakaj pa ne? 

Kakšni moški so vam všeč? Kakšen je za vas popoln partner?

Bolj kot zunanjost bi tu izpostavila karakter in odnos. Vsekakor mora biti iskrica, kar zajema zunanjost, ampak pri meni prevlada to, kako se moški obnaša do mene – da je pozoren, da se lahko z njim pogovarjam, da sva prijatelja. Tudi najmanjše malenkosti štejejo.

Glasbeniki so običajno bolj nočne ptice, sami pa se prebujate ob petih zjutraj. Čemu?

Pri meni je drugače, ker vendarle hodim v službo, pred službo pa se grem včasih še razmigat. Nekako sem se navadila in mi zjutraj najbolj odgovarja. 

Za svoj videz skrbite tudi s športom. V preteklosti ste prakticirali boks, pa tenis ipd. S katerim športom se ukvarjate danes?
Bolj kot videz je meni šport odklop za glavo. Sem takšen tip, da rada zamenjam šport, da se ne naveličam, edino v fitnesu pa vztrajam verjetno že kakšnih šest, sedem let. Trenutno obiskujem fitnes in hodim v naravo, na sprehod s svojim kužkom, v hribe ...

Kako se še odklopite?

Dejansko največkrat s športom, ko imam prosti čas, ga po navadi porabim tako, da grem v naravo. Včasih pa paše tudi kakšen film na kavču, če se le najde čas. (smeh).

Pred časom ste izdali skladbo 'Lude noći'. Katera je bila do zdaj vaša najbolj divja oz. nora noč na odru?

Uh, zdaj sem prav morala pomisliti. Vsak nastop je poseben na svoj način, mogoče je boljša žurka zame osebno, ko je kakšen privatni nastop ali manjši klub. Enkrat je nekje na Dolenjskem mladina plesala po stolih, mizah ... bila je prava norišnica.

Nekoč ste dirkali z gokarti in tudi tekmovali. Ženske so v tem športu prej izjema, kot pravilo. So na vas kdaj na stezi gledali podcenjevalno, ker ste ženska?
Jaz nisem dobila nikoli takega občutka, bilo nas je par punc in moram povedati, da nobena ni bila med slabšimi.

Nekoč, pravite, bi radi sedli za volan reli dirkalnika. Od kod takšno navdušenje nad dirkanjem?

Bi. To je res ena izmed mojih neuresničenih želja. Pravzaprav že od majhnega. Obe s sestro imava radi hitrost, avtomobile. Mogoče naju je najin ati tako navdušil in nama je več kot očitno všeč.

Kdaj ste bili v življenju najbolj razočarani?

O tem raje ne bi. Kot vedno rečem, nerada govorim o zasebnih zadevah.

Na odru ste stali tudi z Jasminom Stavrosom. Kakšni so vaši spomini nanj, na njegove nastope?

Tako je. Imela sem priložnost z njim nastopiti na Hrvaškem. Sva pa se večkrat srečala na nastopih. On je bil res eden tistih, ki je naredil žurko in je žurka trajala do konca!

Videospot posnamete domala za vsako skladbo. Je danes ta v času družbenih medijev nujno potreben za preživetje, saj se od tantiem in nastopov verjetno ne da živeti? Prisotnost na spletu je verjetno nujno zlo ...

Jaz pravim, da zraven zvoka mora biti slika. Mislim, da je v današnjem času to že nekaj normalnega, da se poleg glasbe naredi še video. Sicer pa se da živeti. Veliko glasbenikov živi od nastopov.

V glasbeni industrij je veliko seksualiziranja. Ste bili tudi sami kdaj priča kakšni negativni izkušnji?

Na srečo nisem!

V kolikšni meri vašo glasbo tudi gledamo, ne le poslušamo?

Glede na komentarje, ki jih dobim od ljudi, bi rekla, da 50/50. Vsak posluša glasbo, prav tako pa tudi spremlja dogajanje v videu.

Kaj vam sploh pomeni glasba?

Sprva je bila to moja želja, ki je bila hobi. Sčasoma pa se je to spremenilo in je postalo vse skupaj profesionalno. Uživam v tem, da ustvarjam nove projekte, najbolj pa na odru s svojo publiko!

Kaj je po vaše potrebno, da skladba uspe? Zdi se, da poznate zmagovito recepturo ...

Ni recepture. Samo delati moraš, kar je tebi všeč, in kar je najbolj pomembno, da si pri tem vztrajen!

Kdo je Nina Donelli, ko ni pevka?

Običajna punca, ki počne prav vse. Od tega, da hodim v službo, opravljam gospodinjska dela, kosim travo, grem po nakupih ... Marsikdo ima napačno predstavo o meni, nismo pa mi, ki smo medijsko izpostavljeni, prav nič drugačni.

Biti prepoznaven ima svoje slabosti. Kako se spoprijemate z negativnimi komentarji, kritikami?

Priznam, da me je na samem začetku marsikateri negativni komentar prizadel. Zdaj pa se me ne dotakne. Jaz in moji bližnji vedo, kdo sem, kaj sem za druge, pa mi je iskreno vseeno. Kar pa se tiče kritik, če je kritika na mestu, jo vedno sprejmem in premislim. Mogoče pride kdaj pa kdaj kakšna kritika tudi prav.