Natalija Krulec: ''Družba in mediji so nas odvrnili od poslušanja naše glasbe''

Kaj vam pomeni glasba in kako ste se pravzaprav znašli v vlogi, v kateri ste danes in vas v njej spoznava širna Slovenija?

Pomeni mi ogromno, predstavlja mi prostor, kjer zaživim svoje sanje in verjamem vase. Pojem že od majhnih nog, vse od zborov, tekmovanj, sodelovanja z bendi, ustvarila sem tudi svojo solo kariero in izdala že tretji avtorski komad. Že v otroštvu sem spremljala ogromno glasbenikov in si želela enkrat stopiti na njihovo mesto, kar pa lahko rečem, da mi je danes uspelo. 

Vaš tretji singl, ''Slepe oči'', je osebna izpoved. Ima izražanje skozi glasbo za vas tudi terapevtski učinek?

Tako je. Zame je glasba najboljši terapevt. Je način, s katerim najlažje izrazim svoja čustva, predvsem s pisanjem pesmi. Mi pomaga, da grem z njo najlažje čez najtežja obdobja.

Niste samo solo glasbenica. Kako različna je vloga ''solistke'' od članice benda? V kateri vlogi se znajdete oz. počutite bolje?

Prednost dajem solo poti, z bendom, s katerim sodelujem, pa se predstavljamo pod mojim imenom in igra vlogo mojega spremljevalnega benda. Moja želja je bila, da ustvarim svoje ime, ki ga v prvem bendu žal nisem mogla. V skupini je zelo pomembno sodelovanje, upoštevanje želj posameznika in predvsem to, da nate gledajo kot del skupine in ne kot solo izvajalca. Zadnji dve leti se bolj intenzivno osredotočam na to, da ustvarim svoje ime, ki ga bodo ljudje poznali. Definitivno se vidim in bolje znajdem v vlogi solistke, kjer predstavljam sebe in ne skupine. 

Kaj so največji izzivi, s katerimi se soočate kot pevka?

Predvsem s strahom, da ves trud na koncu ne bo ''poplačan'' oziroma da mi ne bi uspelo. Opažam, da je vsak nov korak težji in zahtevnejši. Soočati se s kritiko, komentarji zame predstavljajo velik izziv. 

Kako težko je po vaše odkriti svoj glasbeni izraz?

Po mojem mnenju svoj glasbeni izraz odkrivamo z leti in izkušnjami, veliko vlogo pa igra tudi družba, ki nas izoblikuje. Ker sama še odkrivam tisti notranji glasbeni izraz, bi rekla, da je zame zaenkrat še izziv in, iskreno, ne kaj preveč enostaven. Pri določenih to ni težava, zato je to čisto odvisno od posameznika. 

Kako pomemben je za vas videz? Nenazadnje danes glasbo vsaj toliko gledamo, kot jo poslušamo?

Kot pravi pregovor: ''Obleka naredi človeka.'' Lahko bi se strinjali, da videz v današnjem času igra kar veliko vlogo, tudi v glasbenem svetu. Zame je pomemben, ko se uredim za koncert, dobim tudi občutek spoštovanosti in boljših odzivov. Je tako, da sam videz predstavlja tudi glasbeni izraz, ki ga predajamo publiki. 

Kako težko je uspeti na domači glasbeni sceni prodreti in kako zahtevno je po vašem slovensko poslušalstvo?

Trg je majhen, je pa ogromno izvajalcev, glasbenikov, ki se bori na tej poti. Je težka, potrebno je veliko žrtvovanja, vlaganja truda in časa. Tako bom rekla – odvisno od generacije poslušalcev ter načina, kako pristopiti do njih. 

Kaj bi spremenili na slovenski glasbeni sceni, če bi lahko?

Definitivno bi si želela, da bi se dalo večjo priložnost še neuveljavljenim glasbenikom. Sem mnenja, da se včasih preveč zanemari dobre talentirane glasbeniki in preveč da prednost nekomu, ki ima že ''ime''.

Menite, da Slovenci dovolj cenimo lastno glasbo?

Menim, da bi jo lahko še bolj. Sem mnenja, da so nas družba in mediji zelo odvrnili od poslušanja naše glasbe, predvsem z izpostavljanjem tujih glasbenikov. Preveč se osredotočamo na že poznano glasbo kot pa na nekaj novega. 

Nam lahko zaupate kakšno zabavno anekdoto z vašega koncerta, nastopa?

Mogoče iz zadnjega špila, ko sem igrala za starejšo publiko in so bila moja pričakovanja, da moram igrati mirno in ne preglasno glasba, da jih ne ''prestrašim''. Kmalu za tem pa pride starejša gospa do mene, pa izjavi: ''Mi bi se radi znoreli!''

Kdaj vam je bilo v življenju najbolj nerodno?

Ko sem imela prvi solo nastop.

Kaj pa v življenju najbolj obžalujete in kako se spoprijemate z neuspehi, neizpolnjenimi pričakovanji?

Iskreno ne obžalujem nič, vse kar sem doživela, me je ogromno naučilo in prav zaradi vseh teh izkušenj sem danes na poti, kjer si želim biti. Včasih zaradi prevelikih pričakovanj znam biti tudi razočarana nad neuspehi. Ampak moje sanje so prevelike, prav tako cilji, tako da mi neuspeh pomeni samo še večji izziv, da borbam dalje. 

Kaj vas loči od ostalih in kje se kot glasbenica vidite čez 10 let? Se v bodoče lahko nadejamo glasbenega albuma?

Predvsem moja trma, da dosežem cilj, pa če je še tako težek. Da sem na tej poti vztrajna in ne obupam. Čez 10 let se vidim kot zelo uspešna solo glasbenico na slovenski sceni. Pela bom na vseh velikih odrih, predstavljala pa se bom s svojim spremljevalnim bendom in svojo avtorsko glasbo.