Driftanje je, v nasprotju s splošnim prepričanjem, resen motošport – nenazadnje je pod okriljem Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA) – in ne huliganstvo, niti ne subkutura, čeravno izhaja iz uličnih predelav. Kaj dela največjo škodo driftanju kot športu in kako resen šport je to v Sloveniji?
Driftanje je subkultura, ki se je uspešno razvila v vejo motošporta. Največja škoda je napačno interpretiranje javnosti. Na žalost pa mediji pri nas driftanju kot resni motošport disciplini in konec koncev, tudi pop kulturi, ne posvečajo pozornosti in naj se vam na tem mestu zahvalim za priložnost.
Ni treba podrobneje pogledati v svet driftanja, da bi opazili njegovo atraktivnost in posebnost – driftanje ni kar tako najhitreje rastoča disciplina motošporta. Driftanje pri nas je imelo svoje vzpone in padce, zadnji je bil na račun covida-19, zaradi katerega je ugasnila mednarodna serija, ki jo je menedžirala slovenska ekipa in si je iz sezone v sezono prizadevala k rasti tega športa. Še vedno pa se skupaj z mojo ekipo 32nd Drift Squadron trudimo pri prepoznavnosti športa in tako vsako leto organiziramo spektakularen mednarodni dogodek Operation: Night Strike na Racelandu v Krškem. Dogodek je definitivno vreden obiska.
Driftanje ne sodi v vsakdanji promet. Cesta pač ni prostor za preizkušanje meja. Ali se kot profesionalni drifter držite cestnoprometnih predpisov ali kdaj, ko nihče ne gleda, odgovorite na ''klic strasti''? Ali če vprašam drugače. Kakšen voznik ste v vsakdanjem prometu?
Kakršno koli dirkanje seveda ne sodi v vsakdanji promet, ne glede na to, kako izkušen je nekdo za volanom, saj morda drugi udeleženci niso. Kot drugo pa cesta ne omogoča tolikšne varnosti kot dirkališče. Ampak mislim, da ni brezmadežnega dirkača. Sam se trudim biti kar se da strpen voznik, osredotočen na okolico, preferiram pa dinamično vožnjo – s tem pa ne mislim vrtoglavih prekoračitev omejitev in zmožnosti avtomobila.
Kdaj ste se sami spoznali z driftanjem, kdo vas je navdušil nad tem (morda franšiza Hitri in drzni?), kdaj je to postala vaša strast in kdaj ste si omislili tonamenski avto?
Same avtomobilske predelave so me premamile tako kot verjetno veliko večino moje in starejše generacije ob prvem kontaktu s filmom Hitri in Drzni. Prav tako sem se tudi sam navdušil nad japonskimi avtomobili. Driftanje kot avtomobilistična kultura izhaja iz Japonske in stil predelav avtomobilov za drift je sprožil eksplozijo zanimanja v moji glavi in nekako mi je bil ta stil inspiracije za vse moje avtomobile. Prve korake driftanja sem začel z zelo podhranjenim BMWjem E30 pri devetnajstih, moj prvi avto pa je bila Toyota Celica t18 s pogonom na napačen par koles.
Od kod vaše umetniško ime? Se za njim ''skrivate'', da vas policija težje prepozna?
(Smeh) Daleč od tega. Drey je bil moj ''nickname'' na forumih in je okrajšava mojega imena. Tisti čas smo se vsi klicali po teh nadimikih s forumov, Nitrous pa je prišel spontano in se je obdržal.
Se spomnite svojega prvega tekmovanja? Nam lahko zaupate kakšno zabavno anekdoto? Koliko nesreč ste že doživeli?
Prva dirka je bila predvsem zabavna, čeprav nekega rezultata ni bilo. Kljub temu, da gre vsak dirkač na dirko z glavo, nastavljeno na najvišjo pozicijo, nekih visokih pričakovanj ni bilo, predvsem na račun novo sestavljenega avtomobila in nula prevoženih testnih kilometrov. Sicer ne kot anekdota, ampak super izkušnja, je bila v splitski Spaladium areni, kjer se je prvič v tem delu Evrope driftalo v zaprtem prostoru. Beležim nekaj izletov s steze, ampak nič hujšega.
Katero je trenutno vaše oktansko ''orožje'' in kaj vse skrivate v garaži?
Ker sem velik oboževalec znamke Nissan, si lastim več avtomobilov te iste znamke. Tako imam na primer za dirke prirejenega Nissana 200sx Silvio S14 ''Tomcat'' z zloglasnim RB motorjem iz Nissanovega Skylinea. Za užitke na stezi in zunaj nje pa personaliziranega Nissana 350z ''Lightning''.
Kateri je vaš sanjski avto za driftanje in kaj vozite v običajnem prometu? Je tudi vaš avto za vsak dan vpadljiv ali se skušate zaradi policistov zliti z okolico?
Nekako sem zadovoljen s Silvijo S14, saj smo jo priredili točno po mojih željah. Tu pa tam bi sicer dodal še kakšen upgrade. Kateri točno pa bi bil v fiktivnem svetu sanjski avto, pa je za moškega kar težko vprašanje, tako, kot verjetno če vprašate žensko, kateri je njen sanjski par čevljev – enostavno preveč opcij. Moji ''daily'' avtomobili so z leti postali malo manj vpadljivi, pa ne na račun policije, saj se nikoli nisem obremenjeval ali bo avto preveč izstopal, ampak sem svoje avtomobile vedno predelal točno tako, kot sem si jih zamislil. Trenutno je za vsakodnevno uporabo nad Z-jem prevladala Nissan Navara, predvsem zaradi logistike. Končno je to tudi avto, ki ga vozim vse leto, tudi pozimi.
Ali imajo policisti še vedno napačno predstavo o driftanju in ali na voznike, ki imate predelane avtomobile, še vedno gledajo s predsodki?
Policisti pač opravljajo svoje delo. Seveda pa so posamezniki, ki namensko iščejo dlako v jajcu pri lastnikih predelanih avtomobilov, na drugi strani pa posamezniki, ki namensko izzivajo usodo. Na naše dogodke vsako leto povabimo predstavnike Policije in tudi Slovenske vojske.
Kakšno škodo so driftanju kot športu naredili mediji, ki hlepijo po senzacionalnih zgodbah, kot je bil ''novomeški driftar''? Marsikdo meni, da gre samo za obračanje z ročno po parkiriščih, objestno vožnjo, toda driftanje je v resnici izredno atraktivna oblika motošporta. Kako je sploh videti tekmovanje v driftanju?
Škoda je seveda na strani tistih, ki se temu želimo posvečati profesionalno, bodisi kot dirkači, kot lastniki ekipe ali kot organizatorji dirk. V prvi vrsti škoda nastaja pri iskanju potencialnih partnerjev in sponzorjev, v drugi pa pri pridobivanju lokaciji za izvedbo dogodkov oz. dirk. Mediji bi naredili boljšo zgodbo, če bi obiskali katero od delavnic ali se udeležili kakšnega testiranja ali dirke. 100-odstotno sem prepričan, da bodo zgodbe senzacionalne, poleg tega pa velika podpora celotni sceni.
Driftanje predvsem ni obračanje z ročno, saj sam obrat pri tekmovalnem delu rezultira v 0 točkah in posledično nekvalificiranju ali izgubi dirke. Šport je sestavljen iz treningov, kvalifikacij in dirke. Kvalifikacije dirkač vozi posamično in mora zadostiti vsem zahtevanim kriterijem, predstavljenim na sestanku voznikov – natančnost, hitrost, stil in fluidnost. Najboljših 16 ali 32 se kvalificira na dirko, ki poteka v duelih po sistemu turnirja, najbolje uvrščeni ima tako na začetku za nasprotnika najslabše uvrščenega s kvalifikacij. Voznika se pomerita v dveh vožnjah, enkrat je eden vodilni, drugič drugi. Naloga vodilnega je, da odpelje stezo, kot jo je v kvalifikacijah ali bolje, tisti, ki mu sledi, pa mora kopirati to vožnjo in držati minimalno distanco. Najboljši se uvrsti naprej in vse tako do finala. Morda se sliši zapleteno, a še zdaleč ni.
Kakšno mnenje imate o slovenskih voznikih in voznicah? Kakšni vozniki smo Slovenci? Če vprašate kogar koli, vam bo rekel, da je odličen voznik, toda stanje na cestah daje drugačno sliko ...
Stanje na cestah je verjetno rezultat današnjega načina življenja, preobremenjenosti, stresa. Dnevna rutina rezultirata v slabi zbranosti in nestrpnosti do drugih udeležencev v prometu. Vsak ima svoj trenutek ali slab dan, vendar se je treba s tem spoprijeti tako, da ne vpliva na sočloveka. Je težko, ni pa neobvladljivo.
Kaj krasi profesionalnega dirkača, ki tekmuje v driftanju? Katero znanje, veščine tu največ štejejo? Na kaj mora biti voznik najbolj pozoren? Tu so stabilizacija vozila med drsenjem, nadziranje drsenja, usklajevanje med volanom in stopalko ...
To fizična in psihična pripravljenost, konsistenca in kontrola dirkalnika. Enako kot pri drugih disciplinah je pomembno zavedanje pozicije dirkalnika na stezi, samo da tukaj ta bočno drsi po stezi, namesto z izgubo časa si pa kaznovan s slabšo oceno vožnje.
Kakšnega jeklenega konjička zahteva drift? Brez zadnjega pogona ne gre. Kaj še? Koliko predelav je potrebnih in na kakšnem avtomobilu se je najbolje začeti učiti?
Če pogledamo s profesionalnega vidika, mora dirkalnik, pripravljen za drift, zadostovati vsem varnostnim predpisom Mednarodna avtomobilistične zveze FIA. Vse ostalo je prepuščeno domišljiji, razen pogona na zadnja kolesa. Pomembne so pnevmatike, ki omogočaj dober oprijem – večina misli, da se vozimo po dratih starih gum (smeh). Zaželena je seveda zapora diferenciala, dodobra nastavljeno podvozje in kar se da zvezno zmogljiv, a zanesljiv motor – tu omejitev ni – po možnosti s sekvenčnim menjalnikom. Za začetek je bolje začeti z dobro zbalansiranim avtomobilom z manj moči, osvojiti prve elemente drifta in kontrolo avtomobila, potem pa postopoma stopnjevati.
Kaj vse gre pri driftanju lahko narobe in kakšne hitrosti se dosegajo na dirkah? Kako zelo počez se avto lahko postavi?
Vse gre lahko narobe, tako kot pri katerem koli drugem dirkanju. Nesreče se lahko zgodijo in tudi se dogajajo – bodisi je to srečanje z zidom, bariero iz gum ali drugim dirkačem na dirki. Tukaj so tudi dirkalniki dodobra naviti in izpostavljeni visokim obremenitvam, ki rezultirajo v visokih temperaturah in možnih okvarah dirkalnika. Dirkalniki pred vstopom v drift ponekod dosegajo tudi hitrosti več kot 200 km/h in dosegajo kote drsenja tudi preko 45°. Vse to seveda variira od steze in njene konfiguracije. Pri nas je recimo vstopna hitrost nkeje med 90 in 130 km/h.
Driftanje je drag šport. A kako zelo? In kako perspektiven je? Menite, da bo imel nekoč veljavo kot reli in druge discipline?
Vsaka kategorija motošporta ni poceni, v kolikor se jo lotimo na top nivoju in če hočeš v motošportu postati milijonar, moraš biti najprej milijarder. Šalo na stran. Drift sodi med vstopne kategorije motošporta, kar se začetnih stroškov tiče. Globalno gledano je šport zelo perspektiven in obstajajo dirkači, ki živijo samo od driftanja – tudi v Evropi. Veljavo kot druge discipline že ima, saj je nenazadnje dobil potrditev Mednarodne avtomobilistične zveze.
Od kod sploh izhaja driftanje in ali morda Slovenci uporabljamo kakšen drug izraz za to? Vemo, da drift pomeni drsenje, a to se še zdaleč ne sliši tako privlačno kot driftanje.
Driftanje izhaja iz Japonske oz. iz japonskih gorskih cest – toge. Prav tako kot po celotni Zemeljski obli, v Sloveniji uporabljamo izraz drift, drifting oz. driftanje – japonsko dorifuto.
Kdaj pa se je driftanje razvilo kot samostojna disciplina in od kdaj je sodi pod motošport tudi v Sloveniji?
Prve drift dirke segajo v pozna osemdeseta leta na Japonskem, na začetku tisočletja se je driftanje pojavilo v Ameriki in malo zatem tudi v Evropi – pri nas pod okriljem Avto Magazina. V Slovenijo je nekaj časa vladalo zatišje, leta 2015 pa sem prisostvoval pri ustanovitvi regijskega prvenstva Adria Drift Series, ki je dvignil nivo dirk, dirkačev in dirkalnikov na evropski nivo. FIA pa je driftanje kot disciplino motošporta uradno priznala leta 2017.
Ali bi moral vsak lastnik obvladati osnove driftanja, saj nas to znanje nenazadnje lahko reši v situacijah, ko naš avto začne zanašati oz. omogoča pravilno reagiranje v kritičnih situacijah.
Vsak bi moral poznati in obvladati svoj avtomobil v vseh možnih okoliščinah na cesti, seveda ob pogoju upoštevanja cestnoprometnih predpisov. Prekrmarjenje vozila je definitivno ena izmed takih okoliščin, se pravi, ko avtomobilu nenadoma zdrsne zadek zaradi nenadnih sprememb na cestišču.
Ali driftanje ostaja šport moških ali imamo tudi ženske predstavnice?
Tudi dekleta se zanimajo za motošport in v driftanju ni nič drugače. V našem regionalnem prvenstvu je bilo tako pet ženskih predstavnic, na žalost nobena iz Slovenije.
Kdo je v svetu ''kralj'' driftanja?
Za kralja driftanja velja samo ena in edina oseba, to je Keiichi Tsuchiya (japonski dirkač in začetnik driftanja, ki si je prislužil naziv ''kralj'' driftanja, op.p.), ki ima vse zasluge, da je driftanje danes prepoznavno in tudi na tako visokem nivoju.
Koliko gum v povprečju skurite na leto in kakšni so stroški vzdrževanje vozila za driftanje?
Poraba gum variira od programa sezone. Kot zanimivost naj povem, da nekatere ekipe porabijo tudi več kot 12 parov pnevmatik na dirko. Stroški vzdrževanja, v kolikor vse poteka brez nevšečnosti, so menjava motornega olja po vsakem nastopu in pregled ostalih tekočin in komponent. Po vsaki sezoni sledi pregled in remont motorja ter ostalih komponent. Tisti z večjimi budžeti to počnejo po vsaki dirki. Največji del stroškov predstavljata potrošni material in logistika – delavnica, transport, namestitve itd.
Kako pogosto trenirate?
Lansko sezono v dirkalniku treninga praktično ni bilo. Trenutno smo v projektu remonta motorja in upam, da ujamemo vsaj dva dobra testna dneva pred začetkom sezone.
Lepi avtomobili in lepa dekleta sodijo skupaj. A mnogi športi so se odrekli ''grid'' dekletom. Driftarske dogodke poleg atraktivnih avtomobilov še vedno spremljajo tudi postavna dekleta. Ta še sodijo zraven ali so preživet koncept? Kakšno je vaše mnenje o tej temi, ki se bolj kot na driftanje nanaša na objektivizacijo, ki je v svetu avtomobilizma res močna?
V kolikor so dekleta okusno oblečena in ne razgaljena, menim, da s tem ni nič narobe in to paše na take dogodke. Moški radi pogledajo za lepimi dekleti, ženske pa za drznimi dirkači, mar ni tako?
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV