Komik Tin Vodopivec: ''Priložnost si moraš ustvariti sam''

Kdo vas je navdušil oz. vam predstavil stand up komedijo? Kdaj je nastopil tisti trenutek, ko ste si rekli, to je to, želim biti komik.

Internet. Robin Williams. Eddie Izzard. Kar hitro sem vedel, da je to to – mislim, da že po četrtem nastopu, in sicer na Metelkovi v Ljubljani. Občutek po nastopu je bil nor in hotel sem šeee! (smeh)

Kako je videti vsakdan poklicnega stand upovca? Kako se začne nek nov projekt, kot je bil Peti element, ki kmalu prihaja na Voyo? Verjetno se ne usedete za mizo in šale kar letijo iz vas. Gre verjetno za dolgotrajen proces, kjer počasi skupaj sestavljate koščke sestavljanke.

Vsak ima verjetno svoj proces. Jaz se stvari lotevam bolj projektno … med turnejo pišem manj novega, potem po koncu pa spet začnem kopičiti ideje in ko so zrele, jih grem preizkusit na oder. Dan komika: zjutraj odgovarjanje na maile, sestanki, zvečer nastopi, vmes igranje z otrokom in čokolada.

Kje črpate navdih za vaše šale? Zlajnano vprašanje, pa vendar. Žvrgolenje ptičkov in žuborenje potoka sta morda navdih za pesnika, za šale verjetno ne. Ali pač?

Povsod. Včasih kaj preberem in si zapišem iztočnico. Včasih mi kdo kaj pove, kaj opazim, kakšne šale pa se lotim razvijati tudi tako, da me neka tematika zanima in začnem o njej brati in poizkušam izvedeti čim več. Potem priletim do punce Urške in ji začnem razlagati, kaj sem bral in potem se greva malo ping pong in vedno ji uspe še nadgraditi moje ideje.

Kako so se vaše šale v vseh teh letih spremenile?

Verjetno se niso zares, še vedno so precej glupe (smeh). V zadnjem obdobju poizkušam iti še globje, iskati tematike, ki niso tako pogosto obdelane, brskam po lastnih doživetjih in izkušnjah. V šovu Rock'n'Roll sem spregovoril tudi o smrti brata, kar si na začetku kariere ne bi upal. No, še takrat na turneji sem v nekaterih krajih to šalo izpustil, ker me je bilo strah, da bom ''zamoril''. (smeh)

Po čem se – poleg šal seveda – razlikujete od drugih komedijantov? Kaj bi lahko rekli, da je vaša dodana vrednost?

Gostota las.

Koliko anekdot, ki jih poveste, je resničnih? Če so vse, potem imamo nekateri res nezanimiva življenja (smeh) ali pa na svet gledamo preveč resno.

V vsaki šali je nekaj resnice, vendar večina ''resničnih'' zgodb je začinjenih s pretiravanjem za dodaten komični efekt.

Tudi vi ste verjetno lahko zelo resen človek, ko niste v službi – zabavno, ravno obratno, kot pri večini izmed nas. Ali tudi sicer vse obračate na hec?

Znam biti tudi precej resen in dolgočasen, še dobro, da je moja punca zelo duhovita, da drži razpoloženje v družini.

Kaj je najtežji del stand up nastopa?
Prepričati ljudi, da kupijo vstopnico za tvoj šov.

Slovenija je majhna in jo hitro ''obrneš'', kar pomeni, da je treba šale producirati kot po tekočem traku, da se na nastopih ne ponavljaš. Američani npr. s tem nimajo toliko težav. Je to hudo breme? Šale pač ne rastejo na drevesu …

Američanov je resda več, vendar pa imajo tudi več komikov, tako da je preboj še toliko težji. Ko pa si na položaju, da lahko greš na turnejo po vsem svetu, pa je res, da so možnosti neskončne. Pri nas je treba biti bolj produktiven, kar pa je lahko tudi dobro, saj te prisili, da več pišeš.

Kako to, da ste se odločili za stand up in ne za pravo, ki ste ga študirali? Kruh je v tem poslu precej trši …

Aplavz in moč spotlighta sta zasvojljiva. (smeh).

Kdaj ste vedeli, da ste zabavni in začeli negovati svoj dar?

Nikoli zares ne veš, publika je tista, ki odloči. Če dobiš dovolj potrdila, da se ti zdi vredno vztrajati, potem si na konju.

Kdo je bila vaša prva publika?

Sem in tja sem prijateljem razlagal ideje, vendar pravi preizkus je prišel šele na prvem nastopu.

Se spomnite svoje prve šale, ki ste jo delili z občinstvom?

Mislim, da je bilo nekaj v zvezi z navijanjem na smučarskih tekmah … zakaj kričimo op op op, kaj to sploh pomeni? Nekaj v tem smislu.

Zagotovo na nastopih vedno ni šlo vse gladko. Je bil kdaj na odru trenutek, ko bi se najraje pogreznili v zemljo? So bila kdaj kakšna zgražanja? Komiki vendarle hodite po tenki meji.

Bili so mnogi trenutki, ko bi se pokril čez glavo in zjokal. Predvsem, ko nastop ne gre tako, kot si si zamislil. S časom ugotoviš, da je to del procesa in zgodbe s teh nastopov so med kolegi najbolj zabavne.

Vsaka šala ne uspe. Verjetno imate komedijanti plan B za tak trenutek, da ne izpade, kot da ste ustrelili v prazno?

Tudi, ja. Ampak včasih tudi plan B ne pomaga … publika te gleda, kot da si padel z lune in takrat je najboljše, da jo čim prej popihaš.

Kaj je vaš največji strah kot stand up komik? Da boste nekoč izgubili smisel za humor, začeli pripovedovali šale, ki se jim nihče ne bo smejal?

Da bodo AI roboti zavzeli naše službe.

Veliko ste nastopali tudi v tujini. Se ljudje smejimo istim šalam? Ne le odlično poznavanje jezika, tu je tudi poznavanje druge kulture. Nekaj, kar je smešno Slovencem, Francozom morda ni in obratno.

Če gre za reference, ki so splošne, potem se vsi smejimo enakim zadevam. Težava je, če govoriš o stvareh, ki jih oni niti ne poznajo ali pa jih ne zanimajo. Nekatere stvari se tudi ne da prevesti, recimo izraz: ''aaa je*iga''.

Stand up komedija je igra. Da ljudi nasmejemo, moramo imeti na zalogi ne le dobro šalo ali anekdoto, pomembno je, kako jo podamo občinstvu. Izvedba je ključ. Delo rok in obrazna mimika sta zato vsaj tako pomembna kot šala sama – če ne še bolj. Komiki točno veste, na katere besede se ''usesti'', kdaj narediti premor, katero grimaso uporabiti. Tu ni naključij. Je to definicija dobrega komika ali smo kaj izpustili?

Odlično ste to povedali. Je pa res, da nekateri uporabljajo recimo ''deadpan'' stil izvedbe. Kot vam že ime pove, mrtvo hladno, minimalno gibanje, kjer je vse v tej hladnokrvnosti podajanja šal.

Kako veste, da bo šala uspela? Pred nastopi jo zagotovo preizkusite na testnem občinstvu…

Ne veš. Testna publika pomaga, ja. Tudi, če šalo poveš 50-krat in veš, da deluje, se včasih zgodi, da gre zadeva kar mimo. Trenutek ni pravi ali pa ravno takrat nekomu pade kozarec na tla. (smeh)

Nedavno ste zaključili turnejo Peti element, s katero ste, kot pravite, dokončali prvo poglavje comedy kariere. Radi bi obrnili nov list, ste dejali pred dvema mesecema. Ste ga že?

Takoj naslednji dan. Malce je pripomoglo tudi stanje v naši civilizaciji, ki se je ujelo s ''koncem poglavja''. Rad bi stvari počel malce drugače, pobrskal za komedijo še globlje, tudi tam, kjer si do sedaj nisem upal. Pri nas se vse preveč trudimo prilagajati publiki ves čas, zato nastajajo precej generične predstave namenjene temu, da pokrijejo čim širši spekter občinstva. Želim biti več kot zgolj ''content creator''.

Ste eden od dveh očetov festivala Punč, nedavno pa ste postali še oče v pravem pomenu besede. Kako je rojstvo otroka spremenilo vaš pogled na svet?

Čisto mi je obrnilo življenje na glavo. Kar naenkrat nič več ni tako pomembno, samo rad bi bil čim več doma z družino. Priporočam.

Za vsakim uspešnim moški stoji uspešna ženska. Ali tudi za vsakim uspešnim komedijantom? V vašem primeru to še kako velja, drži?

No, ne vem če ravno za vsakim komedijantom … mogoče pa je ravno zato toliko komikov depresivnih, ker ob sebi nimajo pravih ljudi. V mojem primeru to drži kot pribito! Z Urško se res izvrstno dopolnjujeva, skupaj ustvarjava in si pomagava, brez nje zagotovo nikoli ne bi uspel speljati projekta 777 - v 7 jezikih v 7 državah v 7 dneh.

Kaj si želite, da bi vedeli na začetku svoje stand up kariere, pa niste?

Več o marketingu. Pa mogoče to, da če trdo delaš in se trudiš … še ne pomeni, da te bodo poklicali s televizije in ti ponudili oddajo ali vlogo v filmu. (smeh) Moraš iti in si priložnost ustvariti sam.