Kaja Vidmar: ''Zvezde plešejo so neke vrste moj celoten karakter''

Kljub temu da ste še zelo mladi, imate za sabo že precej bogato kariero. Medtem ko se številni pri vaših letih še iščejo, imate vi za sabo številne modne projekte, kuharsko oddajo, vlogo v filmu, nanizanki Moji, tvoji, najini, zaigrali ste v videospotu, že več kot desetletje posojate glas likom v risankah, ustvarjate nakit, ste podjetnica, pišete knjigo. Ste od nekdaj vedeli, kaj želite početi v življenju?

Zelo hvaležna sem, da sem že od malih nog, nekje od osnovne šole, vedela, kaj si želim. Vedela sem, da bom delala nekaj v zvezi z modo, z mediji, da bom imela svoje modno podjetje. To je bila vedno moja prioriteta – o tem sanjam in v tej smeri delam od svojega dvanajstega leta. Igralstvo, sinhronizacije in modeling – vse to je bilo že od nekdaj v meni in je v bistvu moja stranska pot oziroma pot poleg prioritetne, to je podjetništva.

Tudi sama sicer poznam dekleta, ki žal ne vedo, kaj bi počele, ki se ne najdejo, a prepričana sem, da če poslušaš samega sebe, slej kot prej ugotoviš, kaj si želiš.

Kako najdete čas za vse, kar počnete? Ste kdaj sploh pri miru?

Najbolje funkcioniram, ko imam največ stvari. V sebi imam toliko ene energije ... moji starši bi rekli, da sem hiperaktivna, in to že od malih nog. Več projektov kot jih imam, bolj me ti polnijo z energijo, več motivacije in ambicij imam. Od nekdaj sem imela poln urnik. Že v srednji šoli sem si na primer zadala, da se bom cel dan učila, da bom imela na koncu vse pet, da bom pridno trenirala in športala, zato ker imam v hip hopu visoke cilje na državnem prvenstvu. Pa peljati kužka na sprehod, ga počesati, mu umiti zobke. Vedno sem si znala zapolniti urnik in imam rada, da je okoli mene ''džumbus'', da imam vsak dan ogromno izzivov. Tako da ne, pri miru nisem, tudi v karanteni ne. K sreči je narava mojega dela takšna, da lahko 80 odstotkov stvari opravim preko računalnika.

Kako ali s čim se najraje sproščate? Vemo, da ste velika ljubiteljica živali, doma imate kužka pasme labradoodle. Kako navezani ste nanj?

Doma imam tri živalice. Vsi so rešenčki. Od malega sem bila ljubiteljica živali, mode in kuharije. Živali so prav posebna bitja – nedolžna, nevedna, polna sreče in ljubezni. Niso škodoželjne. Seveda imamo primere agresivnih psov in mačk, ki pa postanejo taki zaradi vpliva ljudi, po naravi pa so polni ljubezni. Občudujem in obožujem tudi konje, ki so izjemno pametni in imajo dobro razvito intuicijo. Živali imajo v sebi večno otroško energijo, ki jo imam tudi jaz, zato so se s kužki, mucami in konji zelo dobro ujamem. Zato so živali tudi tiste, ki me sproščajo.

Kateri dogodek v mladosti vas je najbolj zaznamoval? Je bila to očetova prometna nesreča, ko ste bili še zelo mladi?

Zagotovo. Očetova prometna nesreča pri mojih rosnih dvanajstih leti je bil šok zame, zavedanje, da lahko življenje zelo hitro mine, da se lahko zelo hitro vse obrne na glavo in da lahko ena sekunda spremeni marsikaj. Očija sem vedno občudovala in gledala, kako je skrbel za družino in istočasno vodil različna podjetja. Vedno smo imeli lepe odnose in skupaj veliko videli in doživeli. To se je ob nesreči izgubilo. Stvari niso bile več iste. Opazila sem, da mu gre vedno slabše in težje, tako v zdravstvenem kot finančnem smislu – fizično ni več mogel skrbeti za podjetja. V tisti ihti sem si zadala, da želim zasesti njegovo mesto. Oči mi je bil vedno vzor. Ko me je v prvem razredu prihajal iskat, je vsakič od avta do mene, ki sem ga opazovala na igrišču, potreboval 15 minut, potem ko je bil na dveh telefonih.

Nisem bila užaljena, ker me ni takoj pobral, ampak sem ga občudovala – kako se bori za neko stvar, ki si jo želi. Ta nesreče me je v marsikaterem pogledu spremenila. Na splošno sem zelo navezana na družino, ki mi pomeni ogromno in je moja prioriteta. Od takrat naprej jih še bolj čuvam in se še bolj poslovno usmerjam.

Medtem ko večina plesnih parov v oddaji Zvezde plešejo zaradi ukrepov proti širjenju koronavirusa še ni dobilo priložnosti pred komisijo in gledalci, ste sami z Miho Vodičarjem že prebili led. Kakšni so bili prvi občutki? Je bilo tako, kot ste pričakovali?

Bolj kot nastop me navdušuje celotna oddaja, celoten postopek. Decembrsko promocijsko fotografiranje, druženje z ekipo, treningi z Miho. Rekla bi, da je to največji čar vsega, bolj kot nedelje, ki jih sicer z veseljem oddelaš, sploh zaradi vseh ljudi, ki veš da te podpirajo in gledajo. Osebno so mi najbolj všeč treningi – takrat na plano pridejo tisti občutki, ko ti je pri srčku toplo, ko si vesel, ko si poln adrenalina. So tudi velik izziv, ker se nekaj novega naučiš.

Dekleta smo prebile led. Zelo sem hvaležna za to priložnost pred pojavom tega nadležnega virusa, žal je fantje niso, ampak verjamem, da jih v nadaljevanju vse še čaka. Ledu sicer ni bilo težko prebiti, ker smo toliko vadili in se toliko povezali med sabo, da ni bilo neke nervoze pred sodniki. Morda tudi zato, ker v studiu ni bilo publike in adrenalinskega pompa. Kljub temu sem noro uživala in je bilo točno tako oz. še boljše, kot sem pričakovala.

V šov niste vstopili brez plesnega znanja, saj ste vrsto let plesali hip hop, a ste nato igralski karieri dali prednost pred plesno ...

Kar nekaj let sem plesala hip hop in tudi tekmovala. Vseeno sem vesela, da sem se odločila za igralsko kariero, ker sem čutila, da lahko s tem veliko bolj napreduješ in rasteš kot s plesom. Takrat sem tudi začela dobivati veliko vlog. Moji, tvoji, najini, mladinski film Sestrska ljubezen, razne reklame, risanke ... Zaradi tega nisem več mogla biti v tekmovalni skupini in se raje odločila za drugo pot, česar danes ne obžalujem. Hvala bogu se je ples k meni vrnil, tako da mi je že bilo namenjeno tako.

Kakšne so vaše ambicije? Kje se vidite čez pet let? Če se ne motimo, ste zaradi Zvezd odložili pot v Los Angeles. Kaj vas je oz. vas čaka tam?

Dobila sem vizo za Los Angeles. Kar dolgo časa sem se trudila, da sem dobila dobre reference in unovčila poznanstva, ki so se nabrala od 13. leta pa vse do danes. Vsi projekti, v katerih sem bila udeležena, vsi ljudje, ki sem jih spoznala, so mi omogočili 15 najboljših referenc, zato da so mi v Los Angelesu odobrili vizo, kar je zelo težko. Pot sem prestavila predvsem zaradi ''Zvezd'', saj sem želela biti del tega projekt, ki mi zelo veliko pomeni. Celoten šov Zvezde plešejo je neke vrste moj celoten karakter – poln veselja, glasbe, plesa, izzivov.

Kakšne so moje ambicije? Zdaj, ko je čas korone in so se ''Zvezdice'' ustavile, se je moja karierna pot preusmerila v podjetništvo, v lastno znamko, na kateri delam že kar nekaj let. Preko družbenih omrežij in spleta ljudje vidijo 40–50 odstotkov mojega dela. Z že dlje časa nastajajočim brandom, s katerim ciljam tudi na tujino in nastaja ob pomoči drugih, imam visoke cilje v modni industriji. Viza za Los Angeles mi bo omogočila poslovanje – ne samo kot igralke in sinhronizatorke, ampak tudi poslovno sodelovanje. Tam me torej časa posel, lastna znamka, pa seveda tudi igralstvo, ki me navdaja z energijo in strastjo in bo tista ''poleg'' pot.

Čez pet let se vidim v hiši z ogromnim vrtom, s svojo domačo zelenjavo in sadjem. Želim si imeti veliko družino, ki mi zelo veliko pomeni. Zelo rada imam otroke, živali, v glavi si slikam življenje z dvema kužkoma in vsaj dvema oziroma tremi otroki. Poleg tega si želim, da v tem času moja znamka uspe in prodre na vse celine.

Poleg plesa in igre gojite tudi strast do kuhanja. Kaj skuhate/spečete najbolje, kaj najraje in česa še niste poskusili, pa si to čim prej želite?

Kuhanje sem podedovala po očiju. Zame je to neke vrste sproščanje, ventil. Nekateri ljudje si pogledajo najljubšo serijo, najljubšo oddajo ali gredo na ''čik''. Pri meni je tako, da če sem res pod pritiskom, v res stresni situaciji, me boste našli v kuhinji, ko med enajsto in tretjo, četrto ponoči pečem kolačke, različna peciva ali preizkušam nove pite. Sem gurman. Vsem v družini je kulinarika zelo blizu. Ironično sem dobila vlogo v Čarokuhinji, kulinarični oddaji, ki jo vodiva skupaj z Gojmirjem Lešnjakom. Posneli smo že šest zelo uspešnih sezon. Zato težko rečem, da česa še nisem preizkusila. Izziv pa mi predstavlja suši, ki si ga želim pripraviti sama. Je pa karantena zelo koristila, da sem se lotila kuharskih receptov, ki se jih prej nikoli nisem.

Katera je vaša najljubša pregreha?

Če govorimo o hrani, jim imam ogromno, ampak se zaradi crohnove bolezni čuvam in živim zdravo. Ne uživam glutena in glukoze, moram pa tudi jaz kdaj pojesti kakšno čokoladico. Če govorimo o pregrehah na sploh, pa je moja pregreha ta, da zelo rada hodim zelo pozno spat.

V času karantene smo imeli mnogi čas narediti stvari, za katere prej nismo imeli časa. Kaj takega ste storili vi?

Zelo je napredoval moj poslovni načrt, na katerem delam že dolgo časa. 80 odstotkov karantenskega obdobja sem zato preživela za računalnikom, vmes pa tudi pridno trenirala, se raztegovala in se pripravljala na naslednje oddaje Zvezde plešejo, da bom lahko čim prej naredila špago!

Česa se najbolj veselite glede prihodnosti?

Najbolj se veselim uspeha svoje znamke, kariere, da bom dosegla visoke cilje, ki sem si jih zadala in da si bom ustvarila družino.

Med drugim ste tudi influencerka. Imate zavidljivo bazo sledilcev. Je to lahko tudi breme? Čutite odgovornost do njih? Koliko časa dnevno se ukvarjate z družbenimi omrežji?

Ljudje te za influencerja označijo takoj, ko na Instagramu vidijo, da sodeluješ z eno ali pa dvema znakama. Prej kot influencerka, bi rekla, da sem ambasadorka znamke. Influencer je človek, ki živi od promoviranja in marketinškega sodelovanja na svojem profilu. Sama to nisem. Sem ambasadorka dveh znamk in nič več in zato ne spadam med influencerje.

Sledilci so se sicer skozi čas nabrali sami od sebe, nič ni bilo načrtovano. Poudarila bi, da ja Instagram moj portfolio, posledica mojih projektov, stvari, ki jih delam, moje kariere. Ne delam prioritetno za Instagram, ampak projekti, ki jih delam, posledično pridejo na Instagram. Na ta način lažje prodreš v tujino. Ne gleda na to sem hvaležna za vso podporo. Dober je občutek, ko od ljudi dobivam sporočila, da so zaradi mene, mojih besed, dojeli neke stvari. Instagram mi je bolj zanimiv z vidika, da lahko ljudem, čeprav jih ne poznaš, pomagaš – jih navdihuješ, motiviraš.

Brez česa v življenju ne bi mogli živeti?

Zelo preprosto – moje družine. Brez mame, očeta, sestre in vseh hišnih ljubljenčkov.

Pred leti ste dejali, da želite postati samozavestna žensk, ki se ne primerja z drugimi. Zdi se, da vam je to uspelo v zelo kratkem času ...

Zelo sem hvaležna za vse, kar se mi je zgodilo do mojega 24. leta. Že od nekdaj sem imela v sebi to, da kar si zadam, to naredim. Ne vem, ali je to vzgoja, karakter ali se s tem rodiš. Sama menim, da to imaš ali pa nimaš in da lahko delaš na tem. Danes lahko sama sebe zelo dobro nadzorujem – kaj razmišljam, kaj si oziroma si ne želim. Postavila sem se na prvo mesto. Zaradi samozavedanja in samozavesti. Zaradi očetove prometne nesreče se zavedam, da je življenje kratko, zato si ne želim in niti nimam časa govoriti in razmišljati o negativnih stvareh. Verjamem, da smo veliko bolj sposobni, kot mislimo, da smo in da na to lahko močno vplivamo s svojo energijo. Zato sem vesela, da sem prišla do tega, da sem samozavestna in da se ne primerjam z drugimi.

Trpite za crohnovo boleznijo, nadležno avtoimuno boleznijo (kronično vnetna črevesna bolezen), ki se v vašem primeru pojavlja v stresnih situacijah, za katero pa pravite, da jo imate zdaj pod kontrolo. Kako se lahko borite proti njej, ko pa si nalagate toliko stvari in je stres v vašem življenju domala neizbežen?

Težave s črevesjem so najbolj prišle do izraza po očetovi nesreči. Težko je nadzorovati svoje misli, počutje in stres, ko si v osnovni in srednji šoli. Do danes sem se to naučila. Moraš se poslušati, slediti intuiciji. Bolezen nadzorujem tako, da dobro poslušam svoje telo, svoje misli in se kontroliram v stresnih situacijah. Ne pustim, da mi pride do živega. Verjamem, da lahko vse to sami nadziramo. Pri vsem skupaj mi zelo pomaga hrana brez glutena in laktoze, najbolj pa seveda energija – da znam sama sebe pomiriti s pogovorom.

Kdaj lahko pričakujemo izid vaše spletne knjige športnih vadb za zdravo telo v kombinaciji z zdravim jedilnikom?

Knjiga je končana! Nastajala je več mesecev, vzporedno z njo pa tudi moja spletna stran, ki je nastajala s pomočjo fotografa, snemalca, grafičnega oblikovalca in punce, ki mi je pomagala pri pisanju od januarja. Knjigo čaka le še nekaj estetskih popravkov, izide pa prihodnji teden. Zdaj se bom lotila pisanja člankov. Naj poudarim, da knjiga ni napisana kot zgolj ''online workouti''. Prva polovica je moj pogled na življenje in služi kot neke vrste motivacija, za večjo samozavest žensk, kako sem sama prišla do določenih spoznanj. Nisem želela, da je to le ''online'' knjiga. Posnetke vadb si lahko na YouTubu najdete zastonj. Hotel sem deliti nekaj več. Še malo in vse se bo razkrilo.

Česa v življenju vas je najbolj strah?

Najbolj me je strah izgube moje družine, staršev, sestre, zavedanje tega, da življenje ni večno. Ampak bolje, da o tem ne razmišljamo preveč. Mislim, da nič ni bolj groznega kot to, zato bi bilo škoda, da bi nas bilo strah česarkoli drugega.

Kdaj ste nazadnje nekaj storili prvič?

Na splošno imam rada vse, kar je novo, vse, kar predstavlja izziv. Sicer pa to, da sem pred celo Slovenijo zaplesala z Miho Vodičarjem, svetovnim prvakom v plesu. To je bilo zame definitivno prvič. S tem se mi je izpolnila velika želja in upam, da ni bilo to zadnjič. Čakam na klic iz Pop TV-ja, da mi sporočijo, kdaj nadaljujemo z ''Zvezdicami''.

Katero vprašanje vam največkrat zastavijo in katero vam gre najbolj na živce?

Vedno vse zanima, ali sem samska ali sem v zvezi. Pa kateri moški te najbolj zanimajo. To je zagotovo najbolj nadležno vprašanje.

... pa ste samski?

Da zaključim to debato. Ne, nisem več samska. Našla sem svojega sanjskega moškega, s katerim sem presrečna in s katerim ustvarjava skupno zgodbo.