Kaja Juvan: ''Moja prva jutranja misel je, da si izmerim srčni utrip.''

Kljub temu da je Kaja Juvan še najstnica, pa njeno ime še kako dobro poznata sestri Williams. Z mlado Ljubljančanko smo spregovorili o tem, onem in vsem vmes, tudi o tem ali želi postati številka ena svetovnega tenisa. Je ena redkih igralk, ki v svoji karieri iz jeze še ni uničila loparja, saj ji je mama nekoč zabičala, da bo morala z igrišča, če se bo znesla nad loparjem. In ker tega ni želela, ji je tovrstno brzdanje jeze z leti prišlo v kri.

Na katero zmago ste do zdaj najbolj ponosni in zakaj?

Za zdaj sem najbolj ponosna na zmago nad Venus Williams. Ne toliko zaradi same igre, ampak ker je bila to ena izmed mojih mentalno najbolj napornih tekem in sem bila psihično trdna ves dvoboj.

Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v življenju?

Gre za nasvet mojega kondicijskega trenerja, ki mi je dejal: ''You either win or you learn." (''Lahko le zmagaš ali pa se nekaj novega naučiš'', op. p.) Ta nasvet me žene naprej, saj se poskušam iz vsakega poraza in zmage nekaj naučiti.

Lani ste se na Wimbledonu odlično zoperstavili Sereni Williams, letos ste na turnirju v Acapulcu po ogorčenem boju premagali njeno starejšo sestro Venus. Spomini na ta dvoboj so še precej živi. Tedaj je bilo nadrealistično, kako pa danes gledate na to zmago, potem ko ste zadevo že dodobra prespali?

V igralnem smislu bi lahko bila še precej boljša. Če gledamo zgolj skozi prizmo tenisa, sem proti Sereni igrala precej bolje, sta bili pa obe tekmi mentalno naporni, a mi je bilo zaradi prve tekme (proti Sereni, op. p.) na drugi nekoliko lažje igrati. Sicer pa verjamem, da je to šele začetek moje uspešne kariere, lep uvod v to, kar sledi, in samo nova tekma, ki sem jo dobila in mi je vlila dodatno samozavest.

Kakšen je vaš vsakdan? Kako te dni potekajo vaši treningi?

Trenutno je malce drugačen kot sicer. Vstajam malce kasneje, okoli devetih in si najprej pripravim zajtrk. Običajno sledi mentalni trening oz. vaje, slišim se tudi s psihologinjo. Po kosilu opravim trening – za zdaj je to fitnes, glede na to, da trenutno nimamo veliko možnosti za igranje tenisa. Poskušam vzdrževati in še nadgraditi kondicijsko pripravo.

Kako vaši treningi potekajo sicer?

Običajno imam po en dveurni teniški in po en kondicijski trening na dan – včasih tudi po dva. Specifičen načrt treningov spreminjamo glede na to, v kateri fazi pripravljalnega obdobja smo. Vse skupaj je malce bolj naporno – zdaj počasi stopnjujemo količino treninga.

Kaj najraje počnete poleg tenisa? Vemo, da radi prebirate dela velikih filozofov, kot sta Sokrat in Decartes. Katera njuna misel oz. razmišljanje se vam je najbolj vtisnilo v spomin?

Poleg tenisa rada tudi slikam, rišem, si pogledam kakšno serijo, preberem kakšno knjigo – tudi filozofijo občasno. Trenutno berem Zofijin svet, ki je nekakšen vodič po filozofiji in se v šolah včasih uporablja tudi kot učbenik.

Pri filozofiji je zelo težko misli jemati dobesedno. Bolj pomembno je, kako posameznik nekaj doživlja. Kot je rekel Sokrat: ''Vem, da nič ne vem.'' Pomembno je zavedanje, da se lahko vedno naučimo še nekaj več. Za naš egoistično naravnan pogled na svet je to odličen moto – da lahko intelektualno napredujemo.

Po maturi je na prvem mestu tenis, ne več izobrazba. Pa vendar se še naprej izobražujete – prek spleta. Poteka tako, kot ste si zamislili?

Za zdaj se izobražujem tako, da berem knjige, poslušam podkaste in gledam razne posnetke. V načrtu imam e-kolidž, bomo pa še videli, kako bo to potekalo. Zagotovo pa imam namen, da tudi na tem področju nadgradim svoje znanje. Za zdaj skušam ugotoviti, kaj mi je všeč, da bom lažje izbrala nadaljnjo pot.

V nasprotju z npr. Američanko Coco Gauff niste preskakovali stopnic. Vaš razvoj je postopen. Kje se vidite čez pet let v svetu tenisa?

Drži, moj razvoj je precej postopen, kar mi je všeč, ker točno vem, katero lekcijo sem dobila na katerem nivoju. Trenutno se tudi v fizičnem smislu zelo razvijam in nameravam biti čez pet let že polno razvita in fizično povsem pripravljena. Vse je mogoče, ne postavljam si nobenih ovir in se ne omejujem. Mislim, da mi lahko uspejo velike stvari.

S čim se sproščate in kaj vas motivira?

Običajno je to počitek – rada se raztegujem ter gledam serije in filme. Včasih poberem kakšno lekcijo iz motivacijskih filmov. Berem tudi knjigo Predanost, ki je zelo dobra motivacija. Sicer pa me najbolj motivira moja ekipa. Menim, da je zelo pomembno, kakšne ljudi imaš okoli sebe, in sem zelo vesela, da je vedno nekdo tam, ki me potisne naprej. Vsi se zelo trudimo, da bi izpopolnili tisto, kar smo si zadali, in razvili moj potencial do konca – to se mi zdi izjemno pomembno.

Kaj pozitivnega sami vidite v karanteni oz. samoizolaciji zaradi razsajanja koronavirusa?

Zelo veliko je negativnih stvari, je pa tudi nekaj pozitivnega v tem. Iz gospodarske plati je situacija sicer res slaba, drugače pa je zdaj čas, ko lahko čas preživljamo z družino, poizkusimo nove hobije in počnemo stvari, ki smo si jih že dolgo želeli. Poznam veliko ljudi, ki so si želeli biti malo več doma, želeli poizkusiti nekaj novega ali zgolj preživeti več časa z bližnjimi. Sicer smo v to prisiljeni, ampak je pa vsaj pozitivna stvar.

Kaj je prva stvar, ki jo boste storili, ko se bo življenje utirilo nazaj v normalne tirnice in bomo spet lahko počeli ''vse''?

Ko bo vsega tega konec, bom zagotovo najprej začela normalno trenirati. Spet se bom družila s prijatelji, s katerimi smo sicer ves čas skupaj. Zdi se mi, da je tudi to pomemben del življenja za vsakega izmed nas. Komaj čakam, da jih spet vidim v živo! Mogoče se bom večkrat objela s kom, čeprav se zdaj ne smemo objemati.

Kdo vas je navdušil nad tenisom? Kakšni so bili vaši začetki?

Tenis sem začela igrati na kampu. Vsak leto smo za prvega maja hodili na teniški kamp na Veliki Lošinj. Tam sem vseskozi po malo igrala tenis, igrala pa sta ga tudi moja starša. V mladosti sem se preizkusila v veliko različnih stvareh, ker sem bila in oz. sem še vedno zelo tekmovalna. Takrat me je tenis potegnil. Moj oče se je včasih veliko ukvarjal s športom, tudi nogomet je zelo veliko igral. Starša sta me nato vpisala na tečaj tenisa in od petega oz. šestega leta dalje sem vsak teden hodila na ure tenisa. In to se je potem samo stopnjevalo. Tako sta bila verjetno predvsem starša tista, ki sta me navdušila nad tenisom, potem pa sem se postopoma zaljubila v to igro.

Kaj je vaš največji cilj v karieri? Postati najboljša slovenska teniška igralka vseh časov? Osvojiti turnir za Grand Slam? Se povzpeti na prvo mesto WTA lestvice? Če bi lahko izbirali, kateri turnir bi najraje osvojili?

Moj največji cilj je postati najboljša teniška igralka na svetu. Ne oziram se na druge naše igralke, želim le postati čim boljša. Osvojitev turnirja za Grand Slam je vsekakor zelo velika želja in če mi to uspe, potem lahko pridem tudi na prvo mesto lestvice WTA, saj bi vedela, da lahko premagam vse. Postavljam si zelo visoke cilje, kar se mi zdi prav. Kaj od tega se bo uresničilo, bo pokazal čas – a treniram na polno in upam na najboljše.

Najraje bi osvojila Wimbledon, ker se mi zdi najbolj poseben izmed vseh, čeprav imajo tudi drugi svoj čar. A Wimbledon je bil tudi prvi Grand Slam, ki smo si ga šli z družino pogledat v živo, in to dvakrat – takrat se mi je vse zdelo tako nerealno. Tekmovalce sem lahko videl od blizu in vse skupaj me je tako fasciniralo, da sem od tedaj naprej sanjala, da bom tam zaigrala. Zato Wimbledon.

Katera podlaga vam je najljubša in zakaj?

Moja najljubša podlaga ostaja pesek. Na tej podlagi sem odraščala in razvila svojo igro. Na pesku je vse skupaj sicer malo bolj naporno, a lahko po mojem mnenju igraš veliko več variacij kot na trdi podlagi. Sicer pa so mi všeč vse podlage, trava pa je še posebej posebna. Vsako leto mi je super igrati na njej. Tudi na trdo podlago se vse bolj privajam, zato tudi na tej podlagi vse raje igram, a na pesku sem igrala od majhnega, zato ostaja najljubša.

Ste imeli/imate kakšno vzornico v tenisu? Katero igralko/ca najbolj občudujete?

Prave vzornice v tenisu nisem imela – nekaj časa je bil to Roger Federer. Od vsake igralke in igralca se poskušam nekaj naučiti, posnemati nekaj, kar mi je všeč in kar lahko posnemam, a na način, da še vedno ostajam jaz.

Kakšni so vaši cilji za nadaljevanje sezone, ko se ta pač nadaljuje? Na katerem mestu lestvice WTA želite videti izpisano vaše ime?

Moj cilj je, da dvignem svojo fizično pripravljenost, da bom karseda dobro pripravljena, ko se bo sezona začela oz. nadaljevala. Kako bo s točkami, ne vem. Prejšnje poletje zaradi mature nisem igrala in upam, da bom tokrat poleti lahko odigrala čim več dvobojev. Ne vem, na katerem mestu bom končala – cilj je top 100, a v resnici so moji cilji precej višji, zato se nočem preveč omejevati s številko. Verjamem, da se bo vse skupaj poznalo tudi na lestvici, ko bo prišel čas za to.

Katera je vaša največja prednost v primerjavi s tekmicami? Kaj si želite najbolj izboljšati v svoji igri?

Največja prednost v primerjavi s tekmicami je moja mentaliteta oz. variacije v igri. Uporabim lahko veliko različnih udarcev – nimam šibke točke, nimam slabšega udarca – to mi daje veliko prednost. Moram pa se še fizično razviti, odigrati še nekaj tekem, da se navadim igrati na najvišjem nivoju. Zato se želim izboljšati na vseh nivojih, nadgraditi vsako stvar in se še dodatno mentalno utrditi, ker imam še veliko rezerv.

Če ne bi igrala tenisa bi ... (prosim, nadaljujte stavek)

... bila trenutno verjetno na fakulteti. Skoraj zagotovo bi se naprej izobraževala. Ne vem pa, v kateri smeri. To trenutno še raziskujem. Morda bi šla celo po stopinjah svojih staršev, ki so zdravniki, a si tega v tem trenutku ne predstavljam. Morda bi študirala psihologijo, mogoče bi slikala. Zelo veliko je možnosti, zato ne morem dati točnega odgovora.

Kaj je vaša prva misel, ko se zbudite?

Trenutno je moja prva misel, ko se zbudim, da zabeležim, kako visok srčni utrip imam. Vodim razpredelnico, v katero vpisujem podatke, da lahko čim bolj natančno spremljamo moje fizično stanje. Torej, moja prva jutranja misel je, da si izmerim srčni utrip.