Grega Bole, kolesar, ki je spisal zgodovino: ''Za nas profesionalce je to le prehodno obdobje''

Dirkanje se je zaradi pandemije koronavirusa s cest preselilo v dnevne sobe, garaže, na balkone, vrtove in terase. Kolesa profesionalnih kolesarjev se zavoljo trenažerjev in valjev tako še naprej vrtijo, čeravno se je svet začasno ustavil. Razmere za trening niso optimalne, pa vendar. S sodobno tehnologijo se je virtualno kolesarstvo močno približalu stanju na terenu, le tveganj za poškodbo je manj. Menite, da bodo dogodki, kot je krstni virtualni Giro in lani napovedano svetovno prvenstvo v e-kolesarstvu postali zvezda stalnica?

Res je. Zaradi pandemije je veliko kolesarjev primoranih trenirati doma. Sam mislim, da je med rekreativnimi kolesarji to zelo popularno, saj gredo lahko na valarje zvečer ali zgodaj zjutraj pred službami. Vsekakor so te platforme zelo popestrile kolesarjenje na valarjih, ampak za nas profesionalce je to le prehodno obdobje in vsi skupaj že komaj čakamo, da se lahko vrnemo nazaj na prave dirke, torej na dirke, ki bodo potekale zunaj.

Kolesarjenje na trenažerju se sliši za rekreativca sila dolgočasno, čeravno platforme, kot je Zwift, dajejo občutek, kot bi bili del računalniške igre in nas lahko iz udobja dnevne sobe popeljejo na znane lokacije in postavijo ob bok profesionalnim ''igralcem'', kot ste sami. Profesionalni kolesarji sicer s kolesarjenjem na mestu nimate težav, saj ste trenažerjev in valjev vajeni. Koliko časa v povprečju preživite na njih izven sezone?

Če se le da treniramo zunaj, valarjev se bolj kot ne izogibamo oz. jih koristimo samo v ''kriznih'' časih. Sam jih uporabljam pozimi pred fitnesom za ogrevanje. V času pandemiji seveda veliko več. Na platformi Zwift imamo tudi z ekipo Bahrain McLaren enkrat tedensko skupinsko vožnjo, na kateri so dobrodošli vsi, ki bi radi virtualno poganjali pedala z nami.

Kljub temu, da dirkanje na trenažerju s pomočjo tehnologije ni isto kot kolesarjenje v glavnini, saj izostane nekaj ključnih (nepredvidljivih) faktorjev dirke, kot je borba za položaj, možnost padca, slabo vreme, vožnja v zavetrju ipd., pa je to zdaj edini način, da profesionani kolesarji ohranjate stik z dirkanjem in hkrati super poživitev. Ste prvi Slovenec, ki je nastopil na virtualnem Giru, za sabo pa imate že štiri ''prave'' Dirke po Italiji, zato dobro poznate razliko. Se da primerjati draž prave in virtualne roza majice? Je bil na prvi etapi prisoten adrenalin z dirk? Tekmovanje je tekmovanje, čeravno gre za vožnjo na čas brez množice gledalcev in tekmecev ne vidite ...

Res je, da dirka vsak zase – imamo različne tranažerje in so lahko večja odstopanja pri samem rezultatu, ampak mislim, da je to fina popestritev, da stopiš v kontakt s samimi kolesarji in tudi z novinarji dirke. Meni je Dirka po Italiji zelo pri srcu, zato seveda čutis adrenalin med samim poganjanjem, se pa ne obremenjuješ z rezultatom.

Kako pravzaprav poteka dirkanje na virtualnem Giru? Če se ne motim, tekmujete v paru in se izmenjujete na etapah?

Da, vsako etapo dirkata dva iz ekipe in se čas obeh sešteje in tako se potem vidi zaostanek.

Virtualni Giro poteka na platformi Garmin Virtual Ride, virtualna Dirka po Švici, ki se začenja v sredo in kjer boste prav tako obračali pedala, pa bo potekala na drugi platformi. Je kakšna pomembna razlika med omenjeno platformo in npr. platformo Zwift?

Seveda, razlike bodo velike predvsem zaradi samih valarjev, tudi nekateri tranežerji pridejo lahko z 20% naklona in takrat ni isto, kot zunaj. Včeraj (v soboto, op.p.) sem gonil ''na kvadrat'' in ne moreš razviti prave moči. Nekateri imajo večja odstopanja in manjšo natančnost, zato mislim, da tukaj ni ravno realno gledati rezultatov. Važno je, da smo kolesarji spet v stiku, da dobimo nazaj ta občutek tekmovalnosti in se hkrati zabavamo. Dirka po Švici bo na platformi Rouvy, kar pomeni da bomo vsi vidni na zaslonu, ne bo pa nič zavetrja, tako da je tudi to v bistvu kronometer. Glede realnosti mislim, da ima najboljšo platformo prav Zwift.

Kakšna je možnost goljufanja pri tovrstnem dirkanju? Vsi namreč doma nimate istih trenažerjev. Ali organizator virtualnega Gira skrbi za pravičnost ali se je treba zanašati na poštnost posameznikov?

Upam, da ne goljufajo. Sicer lahko sam vneseš tvojo težo in če jo daš manj, kot je realna, si hitrejši.

Kako sicer potekajo ekipni treningi te dni?

Enkrat na teden imamo (že omenjeni, op.p.) skupni event na Zwiftu, ki se ga lahko udeleži kdorkoli , potem pa imamo tudi videoklic, kjer s celotno ekipo izvajamo joga in trening za stabilizacijo.

Kako ste sprejeli vse te odpovedi zaradi pandemije? Kako ohranjate motivacijo?

Treba je bilo ostati pozitiven, se držati navodil vlade in s tem preprečiti, da bi se virus širil – le tako se bomo lahko čimprej vrnili na dirke in treninge.

Sem profesionalec – imam zelo rad ta šport, hkrati pa tudi veliko družino polno ljubezni, zato mi motivacije ne manjka.

Na kateri dosežek ste v svoji karieri najbolj ponosni in kaj najbolj obžalujete?

Za svoj največji dosežek štejem zmago na dirki Plouay, obžalujem pa nič.

Ste eden najbolj izkušenih slovenskih kolesarjev v karavani. Predvidevam, da ste na slovenskih cestah s kolesom naredili 100.000 in več kilometrov. Kakšne izkušnje imate s slovenskimi vozniki? Pri takšni kilometraži so bližnja srečanja z avtomobili verjetno neizbežna, saj na cesti ni vse odvisno od vas. Imate kakšno res neprijetno izkušnjo s treningov? Z voznikom?

Veliko časa treniram sam, tako da se seveda najdejo nervozni vozniki, ampak da bi kdaj imel kako slabo izkušnjo se pa ne spomnim (smeh).

Kakšna so vaša pričakovanja glede sezone?

Zdaj si najbolj želim, da ta pandemija mine, da ostanemo zdravi in da se čim prej lahko spet vrnemo nazaj na dirke.