Danijela Burjan: Velikokrat se mi je zgodila krivica in so me sodili samo po zunanjosti

Širša javnost vas je najprej spoznala kot miss Zemlje in po zgodovinskem uspehu na svetovni ravni. Nato ste se podali v glasbene vode. Danes ste precej več kot le nekdanja misica in še ena v vrsti lepotic, ki je vse stavila na lepoto. V resnici ste namreč multitalentirana in izobražena ženska, ki v mnogočem ruši tovrstne stereotipe. Kako težko se je boriti proti njim? Kako se spopadate s tem, da vaš atraktiven videz oz. lepota pogosto zaslepi vašo "vsebino"?

Res je, da se mi je velikokrat zgodila krivica in so me sodili samo po zunanjosti, češ da iz mene ne bo nič. Ampak jaz sem takšna oseba, da ko si zadam cilj, ga vedno uresničim. Zato se s takšnimi ljudmi, ki ne verjamejo v moje sposobnosti, sploh ne ubadam.

Kdaj vam je bilo zaradi vašega videza v življenju lažje?

Takole bom povedala. Pri nas rečemo, da vsake oči imajo svojega malarja; in to drži. Vsak lepoto drugače vidi in dojema. Ampak na splošno lahko rečem, da vsak rad vidi urejenega človeka, ki nekaj da nase. Mislim, da to kar dosti pove o ljudeh. 

Menite, da bi bil svet brez ličil in filtrov lepši?

Jaz sem zelo rada brez ličil. Kjer mi le ni potrebno, sem brez. Nisem pa mnenja, da bi bil svet sedaj "lepši", saj je ličenje le vrsta umetnosti. Kar se pa tiče filtrov, sem takoj za to, da jih ukinemo.

Kaj je poleg glasbe, mode in živali še vaša strast?

Moji ljubezni sta glasba in veterina, zelo pa tudi obožujem samo naravo – tako delo v naravi kot sprehode in pohode.

Kam merite s svojo glasbeno kariero? Na tuje trge ali je za vas Slovenija dovolj velika?

Zame je Slovenija (in slovenski narod) to, kjer želim ustvarjati.

Po poklicu ste doktorica veterinarske medicine. Od kje ljubezen do tega dela in ali ste po študiju veterine že pristali v veterini?

Želja, da bom postala veterinarka, izhaja še iz mojih otroških let. Odkar se spomnim, sem govorila, da bom zdravila živali, in to danes tudi počnem. 

Kateri del Danijele še ne poznamo in česa ne boste nikoli delili z javnostjo?

Svoje privatne stvari zelo rada zadržim za sebe in jih ne delim z javnostjo.

Od kje vaše vokalne sposobnosti in od kdaj želja po petju?

Verjetno mi je bila glasbena žilica poležena že v zibelko, saj sem baje začela prepevati kmalu po tem, ko sem spregovorila. Želja, da bi bila pevka, pa se je pojavila že v času osnovne šole.

Končano imate srednjo šolo opernega petja, vaša glasba pa je precej odmaknjena od te zvrsti. To pomeni, da ste operno petje že prekrižali?

Klasičnega petja nikakor nisem odkrižala, še vedno na cerkvenih porokah zapojem kakšno arijo. In klasično petje mi je res dalo ogromno pevskih sposobnosti in tehnik.

Kako pa bi označili oz. opisali svoj glasbeni izraz?

Jaz delam glasbo zato, da se lahko ljudje ob njej zabavajo, zraven pa seveda tudi jaz.

Kako se odklopite?

Odklopim se tako, da pustim telefon doma, vzamem svoja dva kužka in gremo v hribe. Milina – nazaj pridem kot prerojena.

Kakšno je vzdušje na domači estradni glasbeni sceni – čutite kolegialnost? Kaj vas najbolj moti na slovenski glasbeni sceni nasploh?

Moram reči, da sem si čedalje bolj blizu z različnimi glasbeniki, ki se med seboj podpiramo. Ne mislim pa prijateljevati z ljudmi, ki so polni samih sebe. Nasploh v glasbenem svetu me motita neodkritost in nepoštenost ljudi. Tega je danes res veliko.

V času študija na predavanjih baje niste nosili ličil. Zakaj? Menite, da je danes prevelik poudarek na ličenju? Zdi se, da je vse umetno, prikrojeno, lažno kot fotografije na Instagramu.

Ja, res je. Bolj ko sem šla proti koncu študija, manj sem nosila ličil, to pa enostavno zato, ker sem bila vsako leto starejša in zrelejša in sem začela ceniti sebe takšno, kot sem – tudi brez ličil.

Slika je ujet moment osebe in njenega obraza v danem trenutku in zato priznam, tudi jaz si včasih na sliki popravim kožo ali mejkap, nimam pa te navade, da bi se čisto spreminjala. In definitivno ne podpiram slik, ki so pretirano "fotošopirane", saj takšne slike gledajo tudi mlade punce in najstnice, ki si tako ustvarjajo napačne ideale. 

Ljudje si, še posebej ko gre za medijsko izpostavljene osebe, hitro ustvarimo mnenje – tudi in predvsem napačno. Kaj je najbolj napačno mnenje o vas, ki ste ga slišali do zdaj?

Velikokrat slišim od ljudi, ki so me prej poznali samo iz medijev, nato pa so me spoznali v živo, da so si predstavljali punco, ki je nedostopna in hladna, ampak vsak potem hitro spremeni mnenje, ko spregovorim (smeh).

Na kaj ste v življenju najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosna na svojo izobrazbo in glasbeno kariero.

Ponosni ste tudi na to, da ste iz vasi. Kaj vam je dalo vaško okolje, česar vam urbano življenje ne bi moglo dati?

Res je, zelo sem vesela, da sem odraščala na vasi in da je moje otroštvo zaznamovala zelena narava. Menim, da velik del mene in mojega karakterja izhaja iz preprostega vaškega življenja. Sem pa v času študija šest let živela v Ljubljani, ampak se nikakor nisem mogla navaditi na ta hiter tempo, kjer nihče nikogar ne pozna. V Zrečah se vsi poznamo in se tudi vsi pozdravimo, ko se srečamo. 

Vsak moški rad pogleda za lepo žensko in obratno. Se vam ne zdi, da smo postali preveč površinski, da stavimo na napačne adute in vse preveč delamo za imidž?

Po mojem mnenju je to odvisno od vsakega posameznika. Odvisno, kaj človek išče oz. potrebuje od partnerja. Jaz na prvo mesto nikakor ne postavljam videza. Meni je bolj važno, kaj je v glavi in srčku.

Kaj pa pri moškem sicer najprej opazite in česa partnerju ne bi nikoli odpustili?

Najprej opazim njegovo karizmo. To me pritegne ali pa odvrne že v prvih sekundah pogovora. Partnerju pa ne bi nikoli odpustila nespoštovanja. 

Na katere svoje adute stavite sami?

Na svojo preprostost in odkritost. Nikoli se ne predstavljam kot nekdo, ki to nisem.

Kaj pa menite o lepotnih posegih oz. operacijah?

Dokler je vse v mejah normale, nimam nič proti popravkom, sploh če gre posledično za bistven dvig samozavesti.

Kakšen vtis so na vas pustili svet mode in lepotna tekmovanja? Kako je ta vaša izkušnja vplivala na osebo, kakršna ste danes?

Lahko povem, da sem videla slabe in dobre strani teh svetov. Res pa je, da ko daš nekaj takega skozi, kjer si postavljen pred veliko izkušnjo ali življenjsko prelomnico, te to naredi močno osebo, ki ve, kaj si želi, in stoji za svojimi dejanji ter besedami. 

V svoji zadnji skladbi naslavljate moške. Kot nekdanjo misico in žensko, ki se rada uredi, vas verjetno moški nenehno obletavajo. Kako se jih "ubranite"? Včasih zna biti to verjetno kar naporno ... Zato tudi ta "himna" ženskam ...

Moram vas razočarati, da nimam neke hude gužve (smeh). Drugače pa do moškega, ki ni ravno po mojem okusu, nikoli nisem žaljiva ali arogantna, preprosto mu povem, do kam lahko gre pri meni, in to je to. Ta nova "himna" Ajde mali, vozi je bolj sarkastično usmerjena na osvajanje moških na zabavah, ko zraven pomaga osvajati tudi kakšen deci ali dva (smeh).

Kako na vas vplivajo kritike in kako ostajate močni? Kateri so vaši največji strahovi in izzivi in kako se spopadate z njimi?

Sprva so me kritike zabolele, sedaj pa jih vzamem za dobro, če so le na svojem mestu in niso izrečene iz zavisti ali škodoželja. Poskušam jih upoštevati.

Moj največji strah pa je zlo v ljudeh. Tudi same izzive mi postavljajo ljudje, ki mi ne želijo dobro – to me samo motivira, da postanem boljši človek kot oni.

Kako krotite negativne misli, dneve in ohranjate nasmeh na obrazu?

Vedno si rečem, da za vsakim dežjem posije sonce, in to tudi zares drži.