Crnipole: ''Ko poveš, da delaš nekaj, kar bi bilo mnogim neprijetno omenjati, se neznanci veliko prej odprejo ter tudi sami delijo svoje skrite zgodbe in hobije''

Za začetek, da prebijemo led ... Kdo ali kaj vas je tako navdušilo nad plesom ob drogu, da ste se odločili, da se tudi sami preizkusite v tem?

Imel sem obdobje, ko sem v bežanju z območja udobja preizkušal različne športe. Sam se nikoli nisem ukvarjal z ničimer, kar bi bilo podobno plesu, imel pa sem kolegico, ki se ukvarja s plesom ob drogu. Popolno. Ideja se mi je zdela tako absurdna in drugačna od vsega, kar sem v življenju doživel, da sem si rekel: "Verjetno se bom osmešil. Verjetno bom hlod med rožicami. Ampak dokazov ne bo in v najslabšem primeru bo izkušnja spadala v eno izmed treh kategorij: 'ne vem, o čem  govoriš', 'to nisem bil jaz' in 'prisiljen sem bil'." To se seveda ni zgodilo, opravil sem odličen trening z Anjo Šivic in ugotovil, da je to le drugačna oblika gimnastike oz. "ulične vadbe", le da je zabavna na svoj način. Nato sem pogledal, ali lahko to delajo moški, našel nore Ruse z vratolomnimi triki in si rekel, da bom zares začel svojo pot plesa ob drogu. Preden berete naprej, pa pozabite na vse svoje predstave o plesu ob drogu in si poglejte tole:

Stereotipi, stigme. Ples ob drogu je magnet zanje. Kakšna je reakcija ljudi, ki vas ne poznajo, ko jim poveste, da se ukvarjate s plesom ob drogu? Moški v "ženskem športu", če se lahko tako izrazim, še vedno velja za precej nenavaden pojav. Ali se morda motim?

Definitivno je to dober način za prebijanje ledu – v bistvu za drobljenje ledu na nešteto majhnih koščkov. Ko poveš, da delaš nekaj, kar bi bilo mnogim neprijetno omenjati, se neznanci veliko prej odprejo in tudi sami delijo svoje skrite zgodbe in hobije. Reakcij je nešteto, v nasprotju s pričakovanji pa nimam slabih izkušenj. Velika večina ljudi je navdušenih in hočejo izvedeti več. Veliko jih misli, da se šalim, in jim moram pokazati videoposnetke. Ko je to izvedel moj brat, se je smejal kar 10 minut. Še najslabša reakcija je bil le nevtralen ''aha'', po katerem se pogovor hitro konča. Seveda je to osebna izkušnja, drugi so zaradi stigme, ki se drži plesa ob drogu, izkusili bolj neprijetne interakcije.

Ples ob drogu (ang. pole dance) je prvotno ženski šport oz. umetnost. Moški tako nimajo težav le s percepcijo javnosti, ampak se soočajo tudi z več fizičnimi preprekami. Moški in ženske smo namreč različno grajeni in šport, ki je bil "zasnovan" za žensko telo, zna biti za moškega težaven. Drži?

Res je, izvor je nedvomno "ženski", vendar se je z leti, ko se je ples ob drogu razvijal kot šport, razvila tudi bolj akrobatska oblika, ki temelji na moči in je lahko tudi zelo ''moška''. Lahko bi rekli, da moški načeloma težje razvijamo gibljivost in eleganco, imamo pa zato prednosti pri pridobivanju moči. Ne glede spol, telesne značilnosti ali predhodne športe si izberemo elemente, ki jih hočemo usvojiti, in za to treniramo kot živali. Prej kot po spolu se elementi delijo po zahtevah moči in gibljivosti. Nekateri bodo za ene težji, za druge lažji – važno je, da rastemo proti ciljem.

Kako zelo pa je ples ob drogu pri nas razširjen med moško populacijo? Ali njegova priljubljenost narašča?

Ko sem začel, sem pol leta mislil, da sem edini moški, ki se ukvarja s tem, dokler nisem našel ''izgubljenega 'pole' brata'', Jerneja iz Celja. Nato smo se moški plesalci ob drogu pojavljali eden za drugim sedaj nas je okoli 25. Večina jih trenira v Mariboru v studiu Pandora, kjer imajo kar dve moški skupini, nekaj nas je v Ljubljani, pa na Primorskem, če se še kje kdo skriva, pa naj se mi javi, da posodobim statistiko! Vsekakor rastemo in komaj čakamo, da se razširimo in začnemo organizirati skupne dogodke.

Če se plesalk ob drogu še vedno drži stigma striptiza oz. oblike plesa, ki zadovoljuje moške, je pri moških situacija nekoliko drugačna. Ples ob drogu je fizično izjemno zahteven šport, a mnogi moški ga zavračajo, češ da ni dovolj "moški", in se bojijo, da bi jih imeli za geje – kot da bi bilo s tem kaj narobe. Kako sami gledate na ta stereotip? Ali je resničen?

Težko vprašanje. Kot pri večini stvari je vse odvisno od tega, kako se prikažeš. Sam nisem imel nikoli težav z izražanjem moškosti in nikoli nisem bil označen za "gejevskega". Spet je tukaj več stilov, akrobatski ruski slog je bolj možat, obstajajo pa tudi elegantni slogi, ki so bližje baletu. Vsi pa zahtevajo neizmerno moč, gibljivost in odpornost na bolečine. Verjetno je večina "feminiziranih" plesalcev močnejša in sposobnejša od ''pravih moških'' v drugih športih. Je pa v tem športu res veliko gejev – vsi, ki sem jih spoznal, so izredni športniki in super ljudje.

Se vam zdi, da ljudje ples ob drogu dovolj cenijo? Številne slovenske plesalke ob drogu so ga povzdignile na visoko raven in širši javnosti pokazale, da je to vse prej kot oblika erotične zabave za moške , tako da ga mnogi ne enačijo več s striptizom. Kakšne je vaše poslanstvo kot plesalec ob drogu?

Pretirano bi bilo govoriti o osebnem poslanstvu, z veseljem pa razbijam stereotipe o striptizu pri vsakomer, ki se je pripravljen pogovarjati. Če bi si moral izbrati stereotip, ki bi ga najraje razbil, bi izbral tega, da ženske plešejo v ''spodnjem perilu'', ker hočejo biti erotične in hočejo pozornost. To nosijo zaradi preproste fizike. Obleka drsi, koža daje dober oprijem. Ko si tri metre v zraku obrnjen na glavo in se droga držiš le z dvema delčkoma kože, je oprijem kože nujen. Plavalcev nihče ne obsoja, da so v kopalkah, ker se ljudje zavedajo, da oblečen ne moreš normalno plavati. Pri plesu na drogu nosimo malo oblek zato, da ne pademo na glavo z višine. Veliko plesalk bi najraje treniralo v trenirki s prevelikim puloverjem, vendar žal to ni mogoče.

Je ples ob drogu naprej šport in potem umetnost ali obratno? To namreč ni samo flirtanje z občinstvom in zvijanje telesa ob drogu – veliko je tudi akrobatike in posledično veliko načinov izražanja. Kaj sami izražate z gibi oz. koreografijami?

Iskreno povedano sem koreografsko obupen in se še nisem spravil sestaviti prave individualne točke. Sem pa popolnoma pod vplivom bojevniških herojev, Špartancev, Vikingov in superherojev, tako da bo gotovo nekaj v tej smeri. Zelo cenim to nezlomljivost in neuklonljivost ter surovo moč, ki jo izražajo, ter sposobnost, da ne obupajo in se poberejo, tudi ko so zlomljeni in na dnu. 

Ples ob drogu je odličen način, da izklesamo svoje telo, postanemo samozavestnejši in se tako ali drugače izražamo. Za to obliko aktivnosti je treba biti fizično izjemno močan, saj pri njej dela vse telo. Koliko treninga je potrebnega, da začnemo izvajati osnovne prvine, in koliko časa mu sami posvečate tedensko?

Ples ob drogu na vrhunski ravni zahteva elitno pripravljenost. Da dosegaš vratolomne trike, moraš pripeljati svoje telo do vrhunske forme. Tjaša Dobravec, zmagovalka šova Slovenija ima talent, na primer trenira 4–8 ur dnevno. Je pa ples ob drogu začetnikom zelo prijazen, saj se elementi lepo nadgrajujejo. Poznam punce, ki so začele kot športne "polomije" in se v roku dveh let popolnoma preobrazile. Izgovori, kot sta ''moje roke so prešibke'' in ''to zame ni mogoče'', so res le izgovori, saj lahko vedno začneš na začetku in sproti dobivaš potrebno moč. Za neko konstantno nadgrajevanje pa je treba trenirati na drogu vsaj dvakrat na teden z dopolnilnimi treningi brez droga. Sam treniram 1,5–2,5 ure na dan, in to vse dni v tednu.

Kakšni so vaši osebni cilji? Predlani ste se udeležili prvega tekmovanja, ki se sicer ni izšlo povsem po vaših načrtih, a vam je dalo dodaten zagon.

Glede na to, da tega ne delam profesionalno, je moj cilj osebno zadovoljstvo. Treniram maksimalno, saj me konstanten napredek osrečuje. Če pride vmes tekmovanje, se ga bom udeležil, ker me dodatne neprijetne izkušnje in izzivi osrečujejo, četudi mi ne uspe. Z veseljem hodim na delavnice in obiske v druge studie, ker me druženje s skupnostjo osrečuje. Moj odnos je torej precej "brezciljen", naslednji korak, ki bi ga rad storil, pa je sestava lastne koreografije. Imam tudi nov dom za treninge v BODIFIT centru v Ljubljani, ki ga vodi super ekipa in ponuja vrhunske pogoje za trening. Priporočam obisk!

Komu bi priporočali ples ob drogu? Koliko treninga je potrebnega, da lahko v njem začnemo uživati in se posledično izražati?

Čisto vsakomur, ki želi poskusiti nekaj novega in na zabaven način pridobiti telesno pripravljenost. Osebno mislim, da pride glavni del užitka z nenehnim napredovanjem, za kar pa je potrebno le redno treniranje. Izražanje pa pride kadar koli – nekateri to začutijo takoj, sam pa imam recimo s tem še vedno težave, saj jemljem treninge bolj kot športnik in manj kot umetnik.

Poškodbe so del športa in plesalec ob drogu se zdi precej nevaren "poklic". Če odmislimo vse modrice, ki so stalnica te plesno-športne prvine – vas je kdaj kakšna poškodba že oddaljila od droga?

Lahko potrkam na les, saj za zdaj še ni bilo nič groznega. Res je, da imamo po navadi toliko modric, da hodimo okoli kot smrkci. Enkrat sem si natrgal zadnjo stegensko mišico, kar mi je za tri mesece preprečilo trening spodnjega dela telesa. Najhujša poškodba pa je bila popkovna kila, ki jo imam še vedno, vendar je zdravnik presodil, da bi operacija naredila več škode kot koristi, in ga ni operiral. Ker redno treniram in se stanje ne slabša, pa mi tudi kila ne dela več preveč skrbi. Poškodb je sicer ogromno, predvsem ramen in zapestij, a upam, da me ne zadene nič hujšega.

Breakdance je nedavno postal olimpijska disciplina. Ali menite, da si zasluži mesto na olimpijadi tudi ples ob drogu, ki je bil šele pred nekaj leti priznan kot športna disciplina in tako dobil tudi uradno veljavo? Mnogi so ga namreč dolgo imeli le za neresno aktivnost, prvotno namenjeno zabavi.

Glede tega imam mešane občutke. Ker se ples ob drogu šele razvija, je skupnost tesno povezana, odnosi pa so zaradi manjšega števila sodelujočih na zelo prijateljskem nivoju, malo je tekmovalnosti. Studii radi delijo znanje in skupaj organizirajo dogodke, na vseh dogodkih se pojavljajo isti ljudje. Če bi ples ob drogu postal olimpijska disciplina, se bojim, da bi bili vložki večji, večja bi bila tudi profesionalnost, s tem pa bi se pojavila nezdrava tekmovalnost. Izgubila bi se ta družinska povezanost, ki jo obožujem. Res pa je, da bi bil to pomemben korak k razbijanju vseh predsodkov in stigem, ki se nas trenutno držijo, in na neki točki je ta razvoj potreben.

Lahko z nami delite še katerega od svojih najljubših plesnih nastopov ob drogu?

Moj najljubši nastop ženske plesalke je tale: