Kurt Cobain – večni upornik, zadnji pravi rock zvezdnik in glas generacije, ki to ni hotel biti

''Obdobje rocka se je z Elvisom začelo sredi petdesetih in končalo sredi devetdesetih let s smrtjo Kurta Cobaina,'' meni David Hepworth in mnogi temu prikimavajo. Kurt Cobain je s skupino Nirvana za seboj pustil verze, kitarske rife in skladbe, ki so zaznamovale ne zgolj generacijo, ki je z ameriško skupino odraščala, ampak tudi kasnejše in tiste, ki so se rodile dolgo po njegovi prezgodnji smrti 5. aprila 1994. Zakaj se je tistega dne Cobain ubil, še danes ni povsem jasno. Našli so ga tri dni pozneje, vzrok za samomor pa bi lahko bile hude in kronične bolečine v trebuhu, ki so ga pestile tudi zadnje dni življenja, žena Courtney Love – skupaj sta imela hčerko Frances Bean – s katero je imel zelo burno razmerje, odvisnost od heroina, ki so ga našli v njegovi krvi in bi lahko zmanjšal njegovo prištevnost in še kaj bi se našlo. Star je bil zgolj 27 let in se je tako pridružil morbidnemu klubu 27, o katerem si lahko več preberete TU. Kroglo si je v glavo pognal skozi usta. Z njegovo smrtjo je zaton doživela tudi grunge glasba, ki je z Nirvano dosegla najširši krog poslušalcev.

Ujetnik sveta

Bolj kot zgornja ugibanja, zakaj je Cobain storil samomor, si je verjetno sodil sam, ker je postal ujetnik sveta okoli sebe. Izjemna priljubljenost je namreč veliko prispevala h Cobainovemu prezgodnjemu koncu. Ko se je Nirvana povzpela na vrhove glasbenih lestvic, je vedno bolj preziral slavo, ki ga je pahnila med ''mainstream'' zvezdnike, kar je bilo v nasprotju z njegovimi ''underground'' pedigrejem. Trdil je, da mediji napačno tolmačijo njegova sporočila. Sovražil je tudi, ko so ga označili za ''glas generacije''. Mediji so ga slikali kot večnega upornika, ves čas je bil v soju žarometov, del manistreama, establišmenta, Nirvana in njihovo zvrst glasbe je postala znamka. Proti temu se je Kurt boril celo življenje. V poslovilne pismu je zapisal: ''Bolje je izgoreti, kot zbledeti.'' (''It's better to burn out than to fade away''), kar je verz iz skladbe ''Hey Hey, My My (Into the Black)'' Neila Younga in Crazy Horsov. Čeprav smo ga poznali kot rohnečega pevca z distorzirano kitaro, je imel poleg rocka in punka rad tudi blues. Oboževal je Beatle. Med drugim je posnel priredbo njihove skladbe ''And I Love Her.'' ''Ne morem vas preslepiti. Najhujši zločin, ki se ga lahko spomnim, bi bilo odirati ljudi s hlinjenjem,'' še beremo v poslovilnem pismu ene ključih osebnosti seattelskega grunge gibanja. Takrat so grunge bolj ali manj poslušali zgolj tisti, ki so ga ustvarjali in izvajali, z Nirvano pa ga je posvojil cel svet. Radikalna glasba je šele z Nirvano postal množično priznan fenomen. Kurt je svoje poslovilno pismo namenil svojemu namišljenemu prijatelju iz otroštva Boddahu. Zgolj nekaj dni pred smrtjo je ''pobegnil'' iz centra za zdravljenje odvisnih od drog, Courtney pa je tedaj najela zasebnega detektiva Toma Granta, da ga najde. Ta nekdanji policist je podvomil v to, da je Kurt storil samomor, saj da ob trikratni dozi heroina ni bi zmožen tega storiti. Teoriji, da je bil umorjen, se je pridružil tudi oče Courtney Love. To potrjuje pričanje glasbenika Eldona Hokea, ki naj bi mu Courtney ponudila 50 tisoč ameriških dolarjev za umor svojega moža. Nekaj dni po pričanju ga je do smrti povozil vlak. Da je bil Kurt umorjen, je bil prepričan tudi njegov dedek Leland Cobain, ki je umrl leta 2013. Kurt je sicer 4. marca 1994 v Rimu že poskušal storiti samomor, a so ga po predoziranju s protibolečinskimi tabletami uspeli rešiti. Nirvanina glasbena založba je trdila, da je šlo za nesrečo in ne namerno predoziranje, saj da je Kurt, ki so mu diagnosticirali bipolarno motnjo in motnjo aktivnosti in pozornosti, trpel za gripo in utrujenostjo. Kasneje je Courtney dejala, da je šlo za poskus samomora, saj je tisti dan pogoltnil 50 tablet.

Obisk Ljubljane

Zadnjič smo Kurta z Nirvano videli na odru 1. marca 1994 v Münchnu, toda Cobain je že po nekaj minutah ostal brez glasu. Njihov predzadnji koncert se je zgodil dva dni prej v Ljubljani in so ga v celoti spravili pod streho. Na njem niso igrali skladbe Smells Like Teen Spirit, ki je sicer njihova največja uspešnica. Za to skladbo stoji zanimiva anekdota in je izšla iz interne šale. Leta 1990 je bil Cobain v vezi s Tobi Vail, bobnarko skupine Bikini Kill. Njena prijateljica Katleen Hanna je nekoč na steno Kurtovega stanovanja s sprejem napisala: ''Kurt Smells Like Teen Spirit'', s čimer je hotela povedati, da diši po ženskem dezodorantu Teen Spirit, ki ga je uporabljala Tobi in ki naj bi ga popolnoma omrežila. In razlog, da 27. februarja 1994 skladba, ki se je rodila iz te zgodbe, ni odzvanjala v Hali Tivoli? Kurtu pesem ni bila več všeč. In kako smo Slovenci v svoje kraje zvabili Nirvano, ko je bila Hrvaška v svetovnih medijih še v vojni? Delno tudi dejstvo, da ima basist Nirvane, Krist Novoselic, hrvaške korenine, za ostalo pa je zaslužen Igor Vidmar, ki po skoraj dveh letih ''dvorjenja'' v Ljubljano le uspel zvabil kalifornijsko zasedbo. ''Z njihovim svetovnim agentom sem že večkrat sodeloval in nam je zaupal. Gotovo pa je bil pomemben tudi interes samega benda oziroma Krista Novoselica, ki je hrvaškega rodu, takrat pa je bila Hrvaška v svetovnih medijih še 'v vojni',' je za HRT ozadje tedaj pojasnil Vidmar.

Odraščanje in rojstvo skupine

Kurt Cobain se je leta 1967 v Seattlu rodil očetu mehaniku Donaldu in mami natakarici Wendy Elizabeth (dekliško Fradenburg). Iz Seattla so se kmalu preselili v Aberdeen. Starša sta se ločila, ko je imel Kurt osem let. Imel je tri leta mlajšo sestro Kim(berly). Kot otrok je rad igral like iz risank in njegova soba je bila polna likov, kot so Racman Jaka, Miki Miška in Aquaman. Po ločitvi je postajal vedno bolj zagrenjen in začel nadlegovati sošolca v šoli, zato ga je oče poslal k psihiatru. Odločeno je bilo, da mora živeti z enim staršem in mama je polno skrbništvo prepustila očetu. Kurtovo uporništvo je bilo kasneje zanje preveč in poslal ga je družinskemu prijatelju, ki je bil goreč kristjan. Sprva je tudi Kurt redno hodil v cerkev, a nato to vero opustil in postal budist. Kasneje je živel tudi pri sorodnikih, na koncu pa pristal pri mami, ki se je še enkrat poročilo. Veljal je za hiperaktivnega otroka, ki je sovražil šport. Po priporočilu zdravnikov je jemal ritalin, da se je v šoli lažje zbral. Ker pa je zaradi tega zdravila težko zaspal, je moral jemati še pomirjevala. V šoli se je večinoma družil z geji, medtem ko se z vrstniki ni ujel in se pogosto prepiral. Ko je pri osemnajstih pustil srednjo šolo – malo pred maturo je ugotovil, da nima dovolj točk in mama mu je zagrozila, da ga bo vrgla iz hiše, če si ne bo našel službe. Kmalu za tem je uresničila svojo grožnjo in ga vrgla iz stanovanja. O tem Kurt poje v skladbi Something in the Way. Kot razberemo iz besedil, je Kurt včasih spal tudi pod mostovi, sicer pa pri prijateljih.

Že kot otrok je poslušal Beatle – že pri dveh naj bi pel skladbo Hey Jude – in The Monkees, kasneje pa vzljubil trši rok (Kiss, Led Zeppelin, Back Sabbath ipd.) in punk (The Clash, Sex Pistols ipd.). Pri štirinajstih je dobil svojo prvo kitaro in prvi skladbi, ki se ju je naučil igrati na strune sta bili ''My Best Friend'' in ''Communication Breakdown''. Pri petnajstih se je zaljubil v lokalno rock skupino Melvins. Manjkal ni na nobenem njihovem koncertu. Njihov oboževalec je bil tudi Krist Novoselic, ki je Kurta spoznal prek svojega brata Roberta. Hitro sta našla skupni jezik, saj sta imela isti glasbeni okus. Imela sta tudi veliko skupnih prijateljev. Kasneje je Kurt Kristu izročil demo posnetek svoje nekdanje skupine Fecal Matter in ga vprašal, če bi skupaj ustanovila skupino. Novoselic je kaseto poslušal šele čez nekaj mesecev in pristal na idejo o skupini. Njun prvi band je razpadel le po nekaj tednih, a ko sta ugotovila, da Melvinsi zaslužijo 80 ameriških dolarjev na noč, sta ustanovila skupino, s katero sta preigravala priredbe skupine Creedence Clearwater Revival. Cobain je igral bobne, Novoselic pa pel in igral kitaro. Tudi ta skupine ni imela dolgega roka trajanja. Čeprav v družbi bobnarja Aarona Burckharda niso nikoli uporabljali imena Nirvana, so bili to prvi zametki Nirvane. Čez nekaj mesecev ga je nasledil Dale Crover, tega pa Chad Channing, ki ni bil po meri Kurta. Skupaj so posneli debitantski album Bleach, ki je izšel leta 1989. Sprva so se imenovali Skid Row, nato Pen Cap Chew, pa Bliss in Ted Ed Fred. Channing je skupino zapustil leta 1990 in za kratko je vskočil Dan Peters iz skupine Mudhoney. Prek pevca in kitarista Melvinsov, Buzza Osbourna sta spoznala Dava Grohla iz punk oz. hardrock skupine Scream. Ta je v skupini pustil velik pečat, potem ko se ji je leta 1990 po uspešni avdiciji pridružil kot peti in hkrati zadnji bobnar Nirvane. Leta 1991 je trojica stopila na veliki oder z albumom Nevermind, ki danes sodi med najboljše rock albume vseh časov. ''Smells like Teen Spirit ''je kmalu postal uporniška himna najstnikom širom sveta. Cobainu ni bilo jasno, zakaj, saj govori o lenih najstnikih, ki nič ne delajo in večji del svojega časa porabijo za nepomembne stvari. Takšen je bil v mladosti tudi sam. Oboževalcem, ki so Nirvano poslušali, ker je bila priljubljena, pa je posvetil kritično pesem ''In Bloom''. Še ena uspešnica, ''About A Girl'', je posvečena Tracy Marander, nekdanjemu dekletu Cobaina, ki pa je šele po njegovi smrti izvedela, da je pesem posvečena njej. Do leta 1992 je Nirvana prodala več kot 10 milijonov kopij albuma Nevermind. Skupino je zadela nepričakovana slava, s katero se je še posebej težko soočal Cobain, ki je začel posegati po kokainu, heroinu in antidepresivih, zaradi česar skupina ni mogla posneti naslednjega albuma vse do leta 1993. Kompilacijski Incesticide je leta 1992 izdala založba Geffen, na njem pa je bil še nedodelan material. Zadnji Nirvanin album je bil In Utero (1993), ki bi se moral prvotno imenovati ''I Hate Myself and I Want to Die'', ki pa ni bila po okusu založbe.

Cobain se je 24. februarja 1992 poročil z rockerico in igralko Courtney Love, s katero se je spoznal leta 1989, v vezi pa sta bila od leta 1991. Poročila sta se na Havajih, kjer je on nosil zeleno pižamo. Avgusta 1992 se jima je rodila hčerka Frances Bean Cobain. Frances po škotski pevki Frances McKee iz skupine The Vaselines, Bean pa, ker se je Kurtu na ultrazvoku zdela podobna fižolu. Oba sta bila odvisnika od drog in hčerko so za nekaj tednov dali v rejo sestri od Courtney. Čeprav je Kurt zanikal, da sta med nosečnostjo jemala droge, je Courtney že leta 1992 priznala, da je med nosečnostjo jemala heroin, zaradi česar jima je grozilo, da bosta izgubila skrbništvo nad otrokom.

Smrt

Kurt je bil, preden so ga našli mrtvega na njegovem domu v Lake Washingtonu, kjer ga je našel električar, ki je prišel namestiti varnostni sistem, tri dni pogrešan, saj je Courtney v imenu njegove mame oddala prijavo za pogrešano osebo. Kot rečeno, so nekateri prepričani, da je bil umorjen. Tovrstne teorije zarot se napajajo iz velikosti puške, s katero naj bi se ustrelil, uporabo njegove kreditne kartice po smrt in poslovilnega pisma, ki naj bi ga napisal dve različni osebi. Nekateri trdijo, da ga je ubila žena. Toda obdukcija je pokazala, da je smrt povzročil strel v glavo, ki si ga je zadal sam. V njegovi krvi je bilo sicer v času smrti toliko heroina, da bi verjetno umrl, tudi če ne bi sodil sam. V času svojega življenja je imel kar nekaj hišnih ljubljenčkov – med njimi podgano Kitty, mačka Melvica in kopico želv.

Ste vedeli, da je znamenito naslovnico za album Nevermind, na kateri je Spencer Elden, tedaj še dojenček, ki pa danes toži skupino zaradi otroške pornografije, navdahnil dokumentarec o vodnih porodih, ki ga je videl Kurt. Ker bi morali za primerno fotografijo odšteti 7.500 ameriških dolarjev, so se odločili, da posnamejo svojo. In tako je nastala kultna naslovnica, ki še danes dviguje prah. Pogreb Cobaina je organizirala njegova mama, vodil pa ga je budistični menih, medtem ko je njegova hčerka večino pepela raztresla po reki Wishkah, del pa je končal v budističnem templju New York Buddhist. Delček je ohranila tudi Courtney. V Aberdeenu se danes nahaja spominska tabla na vhodu v mesto z napisom ''Come As You Are'', kar sicer ena od pesmi Nirvane. 10. aprila 1994 je bilo tudi javno žalovanje v parku v središču Seattla.