Tragična izguba staršev ga je zaznamovala za vse življenje

"Rodil sem se slavnemu očetu, ki je bil najprej paraliziran in na invalidskem vozičku, nato pa je umrl. Po tem je moja mama, ki je takrat že bila javna osebnost, zbolela za pljučnim rakom, čeprav ni nikoli kadila, in umrla, vse to sem doživel, še preden sem dopolnil 13 let,"  pravi Supermanov potomec. "To ni normalno."

Seveda se sklicuje na svojega očeta, Supermana Christopherja Reeva, in svojo mater Dano Reeve, katerih izjemne zgodbe so predstavljene v novem dokumentarcu Super/Man: Zgodba Christopherja Reeva.

Čeprav ga je nesreča pri jahanju konja leta 1995 pustila paraliziranega, sta z ženo Dano postala neomajna zagovornika pravic invalidov. Igralec je umrl leta 2004 pri 52 letih in za seboj pustil Willa ter dva odrasla otroka, zdaj 44-letnega Matthewa in 40-letno Alexandro iz desetletne zveze z britansko modno agentko Gae Exton. Dve leti kasneje je Dana načrtovala vrnitev k petju, vendar jo je stalni kašelj vedno znova oviral pri vajah. Ta kašelj je bil v resnici znak raka na pljučih 4. stadija; umrla je leta 2006 pri zgolj 44 letih. Will, tedaj najstnik, je šel živet k sosedom, ki so hitro postali njegovi nadomestni starši.

Priznava, da ob nekaterih dneh kar izbruhne od jeze, a si želi, da vemo, kako hvaležen je. "V tem kratkem obdobju, ki sem ga delil s starši, so me vzgajali na normalen, človeški, prizemljen način, zaradi česar imam trezen pristop do vsega, kar mi življenje prinese," pravi v videoklicu z nasmehom, ki takoj prikliče spomin na njegovega očeta.

Znani prijatelji in nepozabni domači videi pomagajo dokumentarcu o Christopherju Reevu žareti

Kot je prikazano v novem Super/Manu, imajo starejši Reevovi otroci veliko spominov na njihovega atletskega tekmovalnega očeta, ki jih je izzival pri hokeju in smučanju, toda Will je poznal to plat svojega očeta, ki je z nastopi v štirih filmih o Supermanu v veliki meri zanetil našo ljubezen do superjunakov na velikem platnu, le preko filmskega traku.

Posledično je bil še posebej povezan z mamo, ki ga je, ko ni bila predana negi moža, neštetokrat peljala na igranje s prijatelji in športne dogodke, potem pa je kar izginila.

"Včasih se z vsem tem dobro spopadam, včasih pa se z razlogom pojavijo precej dolge kletvice," priznava. 

Pomaga mu, da se spominja svojih staršev. "Ko govorim o svojih starših, ju ohranjam pri sebi," doda. "Tako sem ponosen, da sem njun sin, da sem del te družine. Da lahko ponovno predstavim svoje starše ljudem, ki so jih imeli radi, in jih pokažem novi generaciji, ki morda ne pozna njune zgodbe. To, da ju lahko nosimo s seboj v prihodnost, ki tako zelo potrebuje junake, je iskreno privilegij."

Omenja, da nima nasvetov za tiste, ki gredo skozi tragedijo, vendar vztraja, da se je po izgubi možno pobrati. "Tistih pet stopenj žalovanja obstaja, od zanikanja do sprejemanja, a šesta stopnja, ki sem se je naučil, je okrevanje, vsi lahko pridemo do te točke," poudarja. "Žalost je vedno prisotna, vendar je okrevanje možno. To je moj moto. Poskušam ju počastiti s tem, kako živim in kako ravnam z drugimi ljudmi."

V dokumentarcu je prikazana tudi tista glamurozna hollywoodska noč, ki je postavila njegovega očeta v središče pozornosti. To je bila noč, ko je nekdanji Jekleni mož na oskarje leta 1996 prišel na oder na invalidskem vozičku, leto dni po nesreči. Prejel je stoječe ovacije solznih zvezdnikov, simboliziral pa je ne le stripovske moči, temveč tudi vztrajnost v resničnem življenju.

Za mladega Reeva taki trenutki niso del zgodovine, temveč so večni. "Moja starša bosta vedno odsotna," pove. "Ampak nikoli ne bosta pozabljena."

Vir: USA TODAY