Umrl je slovenski režiser

Umrl je režiser Iztok Tory, poroča spletni portal MMC RTV Slovenija. Bil je soustanovitelj Gledališča Glej in režiser prve uprizoritve tega gledališča, Kasparja Petra Handkeja. S svojim delom je zaznamoval številna slovenska gledališča ter pustil pomemben ustvarjalni pečat na RTV Slovenija, kjer je delal vse do upokojitve. Sodeloval je tudi pri več filmskih projektih.

Leta 1972 je diplomiral iz gledališke režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Že med študijem je bil aktiven kot asistent pri filmu, na radiu, televiziji in v SNG Drama Ljubljana. Leta 1970 je sodeloval pri ustanovitvi Gledališča Glej, kjer je tudi kasneje režiral – njegova zadnja uprizoritev v tem gledališču je bila Handkejeva igra Varovanec hoče biti varuh. Režiral je še v SNG Drama Ljubljana, Slovenskem mladinskem gledališču, Lutkovnem gledališču Ljubljana, Prešernovem gledališču Kranj ter v novogoriškem in celjskem gledališču.

V Šentjakobskem gledališču je z 12 režijami pustil močan pečat, še posebej v 70. letih prejšnjega stoletja. Njegova prva režija v tem gledališču je bila leta 1969 – igra za otroke in mladino Mogočni prstan Frana Milčinskega. "Zaradi izjemnega pedagoškega in inovativnega pristopa pri svojem delu je bil med članicami in člani Šentjakobskega gledališča zelo priljubljen," so zapisali v gledališču.

Na RTV Slovenija je ustvaril številne oddaje in dokumentarne filme, med drugim Mednarodna obzorja, igrano-dokumentarni film Lili Novy – pesnica dveh svetov ter oddajo Solza na raskavem licu, ki jo je pripravil po poročanju s Kosova leta 1988 o stavki rudarjev v rudniku Trepča. O tem je kasneje napisal tudi knjigo Ptice na Kosovu, navaja MMC RTV Slovenija.

Sodeloval je pri več filmskih projektih kot režiser, tehnični sodelavec, scenarist ali montažer. Med njimi so Kekčeve ukane (1968), Bele trave (1976), Človek – naše največje bogastvo (1979), Hov, hov (1983), Čisto pravi gusar (1987), Orlek rock gre v Pakistan (2006) in Fronte Kurdistana (2015). Za svoje delo je prejel Linhartovo plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, piše na spletni strani Šentjakobskega gledališča.