Se nam res kmalu obeta kolonija na Marsu?

Elon Musk je vesolje začel osvajati že pred dvajsetimi leti, ko je ustanovil vesoljsko transportno podjetje SpaceX, svojo najbolj ambiciozno idejo do zdaj pa je razkril leta 2016, ko je napovedal, da bo na Marsu postavil mesto. 

Zaradi ekstremno hitrega napredka pri izdelavi rakete je Musk upal, da bo želeno misijo uspel izvesti že v letu 2024, vendar vse kaže, da pristanka na t. i. rdečem planetu v tem desetletju žal ne bomo doživeli. Musk je svoj časovni okvir najprej zamaknil za dve leti, letos marca pa je na Twitterju zapisal, da upa, da se bo prvi pristanek na Marsu zgodil v letu 2029, kar bi bilo natanko 60 let od prvega pristanka na Luni, leta 1969, vendar se na žalost zdi, da je bila tudi ta njegova trditev nekoliko preveč optimistična. 

Več o Elonu Musku in njegovih načrtih za kolonizacijo Marsa lahko izveste v dokumentarnem filmu Glej in se čudi: Sanjarjenje o povezanem svetu (Lo and Behold: Reveries of the Connected World), ki že danes prihaja na VOYO! Gre za ameriški dokumentarni film, v katerem se Werner Herzog dotakne tako samih začetkov interneta kot tudi umetne inteligence in vseh možnih scenarijev, ki se nam obetajo v prihodnosti. Herzog v dokumentarcu pred kamero povabi številna vodilna imena tehnološke revolucije. Intervjuje opravi z že omenjenim vizionarskim podjetnikom Elonom Muskom, zloglasnim hekerjem Kevinom Mitnickom, elektrotehničnim inženirjem Bobom Kahnom, računalničarjem Sebastianom Thrunom in pionirjem informacijske tehnologije Tedom Nelsonom.

Dokumentarni film se začne s predstavitvijo rojstnega kraja interneta, kjer nam začetnik matematične teorije, na kateri danes temelji internet, Leonard Kleinrock, predstavi prvi del internetne opreme, ki je bila kadarkoli nameščena. Film raziskuje in odkriva tako pozitivne kot negativne vplive interneta na človeška življenja, prikaže priložnosti, ki nam jih še vedno razvijajoča se tehnologija ponuja, ne izpusti pa niti izkušenj ljudi, ki so še posebej občutljivi na elektromagnetno valovanje oz. sevanje elektronskih naprav. 

Ko se pogovarjamo o filmu, ki govori o popolnoma povezanemu svetu, kjer nas algoritem velikokrat pozna bolje, kot poznamo sami sebe, pa ne moremo mimo vprašanj, ki se nanašajo na obstoj umetne inteligence in vpetost algoritmov v naša življenja. Werner Herzog razmišlja o tem, na kakšen način bi lahko roboti v prihodnosti nadomestili človeško interakcijo, svoj projekt pa zaključi tako, da številnim zgoraj omenjenim intervjuvancem zastavi preprosto vprašanje: "Ali je internet zmožen sanjati o sebi?"

Bodo znali odgovoriti na vprašanje?