''Ni me strah umreti,'' je nedavno dejal Sam Neill, novozelandski igralec, ki se bori s tretjo stopnjo krvnega raka. 76-letni igralec je zbolel za levkemijo in razložil, da ga ni strah smrti, čeravno zdravljenje s kemoterapijo ni bilo uspešno in je preklopil na eksperimentalna zdravila. Ostaja optimist, čeprav se zaveda, da bo enkrat prišel tudi njegov čas in je s tem pomirjen.
"Tudi malo me ni strah umreti. To me ne skrbi. Nikoli me ni, me pa živcira, ker so še stvari, ki si jih želim narediti. Smrt mi gre na živce," je dejal Neill za Daily Mail. "Ko sem se zadnje leto moral pogledati v ogledalo, to ni bil lep prizor. Oropan sem bil vsega dostojanstva." Diagnozo je slavni igralec prejel preteklo leto, ko se je po pandemiji covida-19 k družini vračal na Novo Zelandijo, s katero je bil v času ''lockdowna'' v stikih zgolj virtualno. Že slabo uro po ponovnem snidenju je prejel klic zdravnika. "Ko je odložil telefon, sva se usedla in oba zajokala. To bi moral biti srečen dan. Ni mu bilo usojeno, da ostane," je trenutke opisal njegov sin Tim.
"Začel sem se boriti za življenje. Svet se mi je obrnil na glavo, zavladala je panika. Prestal sem tri oz. štiri mesece kemoterapije, ki je brutalna." Med terapijo ga je obiskoval njegov sin in bil zgrožen nad tem, kako šibek je oče. "Bil sem šokiran, zlomil se se, komaj sem ga še lahko objel. Bila sta ga sama kost in koža. Bil je jezen name, ker sem bil tako razburjen. Dejal je, da ga spravljam v stres, jaz pa sem ga spraševal, kaj govori.''
Ko se je zdelo, da Neillovo zdravje izboljšuje, je prejel novo slabo novico, in sicer se je rak vrnil v še hujši obliki. Takrat so mu predpisali eksperimentalna zdravila proti raku, ki so hitro začela učinkovati. "Vem, da imam raka, ampak me to ne zanima. Ne morem ga kontrolirati. Če nečesa ne moreš nadzorovati, pusti to na miru," je dejal Sam o svoji bolezni. Sedaj vsakih štirinajst dni prejema infuzijo, terapija pa bo vseživljenjska oz. dokler zdravilo ne bo prenehalo učinkovati.
Neill je novico o raku prvič razkril v svojih spominih z naslovom ''Did I Ever Tell You This'' in že v prvem poglavju zapisal, da "najverjetneje umiram. Ne vem, koliko časa še imam. Zato se mi je zazdelo, da moram nekaj napisati za svoje otroke in vnuke, saj me morda že čez nekaj mesecev ne bo več, zato bi bilo dobro, da jim ostane nekaj mojega''. S pisanjem je začel tudi zato, ker se je na ta način zamotil in imel razlog, da se bori. Knjiga sicer opisuje njegovo pol stoletja trajajočo igralsko kariero in nenadno diagnozo.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV