7 najstarejših jezikov, ki jih govorimo še danes

Kot navaja etnologija, ljudje po svetu govorijo nekje med 6000 in 7000 različnih jezikov, število pa varira glede na to, kako razlikujemo med jeziki in dialekti, saj med tema pojmoma ni ostre meje. Številni jeziki so v preteklosti že izumrli, tisoč grozi izumrtje, v nadaljevanju pa vam predstavljamo nekaj takšnih, ki se na površju držijo najdlje.

Pred tem pa še to. Grožnja za številne jezike prihaja iz drugje, kot si morda mislite. Pred leti je namreč raziskava evropskih in ameriški znanstvenikov pokazala, da sta gospodarska uspešnost in rast največja sovražnika majhnih in manjšinskih jezikov, v nevarnosti pa so tudi jeziki na območjih, ki se zelo hitro razvijajo.

Hebrejščina

Hebrejščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki pa je skorajda izumrla. Po zmanjšanju števila judovskega prebivalstva v času rimske zasedbe, je okoli leta 200 prenehala obstajati kot govorjen jezik, a se je ohranila kot glavni pisani jezik. V hebrejščini pa niso bila zapisana le verska besedila, ampak tudi druge vrste besedil, jezik pa se je medtem prilagajal. Hebrejščina se je v poznem 19. oz. zgodnjem 20. stoletju vrnila tudi kot govorjeni jezik, poimenovali pa so jo sodobna hebrejščina. Leta 1921 je postala uradni jezim britanske Palestine in poleg arabščine uradni jezik Izraela.

Baskovščina

Baskovščina je predindoevropski jezik, ki ga najdemo na območju, kjer je nekoč prebivalo starodavno baskovsko ljudstvo. Območje, nekoč imenovano Baskovske dežele, se danes razpenja na območju jugozahodne Francije in severovzhodne Španije. Je izoliran jezik, ki nima pravih sorodnikov. Knjižno se je začela uveljavljati šele proti koncu 19. stoletja, ko ga je začela izpodrivati in ogrožati španščina. Njena raba je bila kodificirana šele leta 1968, ko je nastala poenotena baskovščina (t. i. euskara batua). Baskovščina se je namreč delila na številna narečja. Po mnenju lingvistov je Euskera najstarejši še živeči jezik v Evropi, katerega začetki segajo v obdobje neolitika.

Za prvo obsežno tiskano delo v baskovščini velja prevod Biblije iz 16. stoletja. Za časa Francovega režima so baskovščino preganjali, knjige pa zažigali. Ponovno se je začel uveljavati šele leta 1960. Leta 1980 je poleg španščine postala uradni jezik v Baskovski avtonomni skupnosti.

Tamilščina

Tamilščina je dravidski jezik, ki ga govorijo Tamilci, etnična skupina živeča na indijski podcelini. Uradni status jezika ima v državi Tamil Nadu in na ozemlju Puducherry. Kot uradni jezika je priznana tudi na Šri Lanki in v Singapurju, govorijo pa ga tudi manjšine na Mauricijusu in v Maleziji. Je eden od 22 uradnih jezikov Indije in t. i. indijski klasični jezik. Prvi zapisi v tamilščini segajo v 3. stoletje pred našim štetjem.

Litovščina

Litovščina sodi med baltske jezike – gre za samostojno vejo indoevropskih jezikov – in je uradni jezik Litve ter eden od uradnih jezikov Evropske unije. Ohranila je številne arhaične jezikovne prvine in sicer iz indoevropskega prajezika, to je rekonstruiranega jezika, ki je skupni prednik vsem indoevropskim jezikom in so ga govorili že okoli 3500 let pred našim štetjem.

Farsi

Perzijščina oz. farsi, kot ji tudi pravimo, je iranski jezik, ki sodi v indoiransko skupino iz družine indoevropskih jezikov. Farsi je naslednica srednje perzijščine, ta pa se je razvila iz stare perzijščine, jezika Perzijskega imperija. Ima več različic, perzijski jezik, kot ga poznamo danes, pa datira v čas uvedbe arabske abecede, tam okoli leta 650. Ker je do danes doživel zelo malo sprememb, se stari rokopisi berejo brez posebnih težav.

Islandščina

Islandščina je pregibni zahodnoskandinavski jezik, ki ga, kakopak, govorijo na Islandiji. Od 13. stoletja se je pisna oblika tega severnogermanskega jezika zelo malo spremenila, zato lahko, podobno kot stare zapise v perzijščini, tudi stare rokopise v islandščini brez težav prebiramo še danes. Stara oblika jezika se sicer imenuje stara islandščina. To pogosto enačimo s staro nordijščino, kar je bil skupni skandinavski jezik v času vikingov. Islandci so zelo zaščitniški do svojega jezika in namesto tujk raje skujejo nove besede, zato se je od prihoda norveških priseljencev na otok tako malo spremenila.

Finščina

Finščina sodi med ugrofinske jezike in skupaj s samojedskimi jeziki tvori uralsko jezikovno družino. Ima kar 15 sklonov! Prvo tiskano delo v finščini je bil prevod Nove zaveze v 16. stoletju, a jezik sega precej dlje v preteklost. Edini velik evropski jezik, s katerim ima finščina skupne prednike je madžarščina, a sta si podobna približno toliko kot angleščina z ruščino. Njeni najbolj sorodni jeziki si drugi baltsko-finski jeziki.